Jedro

Odgovornost delodajalca za opuščeno odtegnitev in izplačilo v smislu 134. čl. ZIZ se obravnava v okviru postopka zoper "prvotnega" dolžnika, katerega plačo bi delodajalec moral odtegovati, zato gre za atrakcijo pristojnosti in je za izvršbo pristojno isto sodišče kot za sklep o izvršbi na plačo dolžnika.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Odločitev o upnikovih stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom izreklo za krajevno nepristojno in odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena Okrajnemu sodišču v Kranju.

Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da bi morali njegov predlog vložiti v spis, ki se vodi zoper prvotnega dolžnika I. R. (opr. št. I 2000/12768) in upoštevati atrakcijo pristojnosti.

Pritožba je utemeljena.

Iz podatkov v spisu je razvidno, da je upnik v izvršilnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. I 2000/12768, zoper fizično osebo I. R. iz L., izposloval sklep o izvršbi na plačo. Ker dolžnikov delodajalec potrditvah upnika dolžniku ni odtegoval zarubljenih zneskov plače po sklepu o izvršbi, je upnik dne 29.11.2001 predlagal izvršbo zoper delodajalca po določilih 134. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Dikciji 1. odst. 134. čl. ZIZ ("Upnik lahko predlaga, naj sodišče v izvršilnem postopku s sklepom naloži delodajalcu...") in 2. odst. 134. čl. ZIZ ("Predlog... lahko upnik vloži do konca izvršilnega postopka." - oboje podkrepilo Višje sodišče) kažeta na to, da se odgovornost delodajalca za opuščeno odtegnitev in izplačilo v smislu 134. čl. ZIZ obravnava v okviru postopka zoper "prvotnega" dolžnika, katerega plačo bi delodajalec moral odtegovati. Vodenje enotnega postopka zoper dolžnika in njegovega delodajalca kot dolžnikovega dolžnika je tudi v skladu z načelom hitrosti in ekonomičnosti postopka. Zato gre v primeru izvršbe zoper delodajalca po 134. čl. ZIZ za atrakcijo pristojnosti, saj je predlog proti dolžnikovemu dolžniku vezan na vodenje postopka proti dolžniku. Zato je za to izvršbo pristojno isto sodišče kot za sklep o izvršbi na plačo dolžnika, to pa je v konkretnem primeru po podatkih spisa Okrajno sodišče v Ljubljani.

Ker je torej odločitev sodišča prve stopnje o krajevni nepristojnosti napačna, je sodišče druge stopnje na podlagi 3. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ upnikovi pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Ker je odločitev sodišča prve stopnje razveljavljena, je sodišče druge stopnje odločitev o pritožbenih stroških upnika pridržalo za končno odločbo (3. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).