Jedro

Dolžnost predlagatelja postopka prisilne poravnave je bila (če je imel resen namen izpeljati prisilno poravnavo), da vloži popoln predlog, torej z vsemi zakonsko predpisanimi prilogami, tako da bi ga bilo mogoče obravnavati, česar pa brez dvoma ni storil. Iz podatkov v spisu je namreč razvidno, da je bil vložen predlog za začetek postopka prisilne poravnave brez vsakršnih prilog, že hkrati s predlogom pa je predlagatelj predlagal dodelitev roka, v katerem bo predložil potrebne priloge.

Izrek

Pritožba I. V. in S. d. o. o. se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1) zavrglo predlog za začetek prisilne poravnave in začelo stečajni postopek nad dolžnikom, (2) za upravitelja imenovalo D. T., (3) ugotovilo pravnoorganizacijsko obliko, preko katere upravitelj opravlja svoje naloge in pristojnosti, (4) odločilo, da se plačilo predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka opravi iz proračuna sodišča ter (5) sklenilo, da bo stečajni postopek vodilo pod novo opravilno številko St 000. 2. Zoper navedeni sklep sta se s skupno pritožbo pritožila I. V. (direktor dolžnika) ter družbenik S. d. o. o., oba smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navajata, da je bilo s sklepom sodišča St 001 dolžniku naloženo, da dopolni predlog za začetek postopka prisilne poravnave, vendar je bil direktorju I. V. preprečen vstop v podjetje, s tem pa preprečena dopolnitev predloga. Začetni predujem je bil kljub temu plačan, po zatrjevanju pritožnikov zaradi zlorabe s strani neznanih oseb.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu s 4. odstavkom 147. člena ZFPPIPP mora sodišče v primeru, da predlagatelj v roku 15 dni po prejemu sklepa o dopolnitvi nepopolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave, po poteku roka zavreči predlog za začetek postopka prisilne poravnave in izdati sklep o začetku stečajnega postopka, če predlagatelj predloga za začetek postopka prisilne poravnave ne dopolni tako, kot mu je bilo naloženo s sklepom o dopolnitvi.

5. Že iz pritožbenih navedb I. V. izhaja, da (kot direktor predlagatelja postopka prisilne poravnave) nepopolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave ni dopolnil, pri čemer razlogi, zakaj tega ni mogel storiti, za odločitev niso bistvenega pomena. Dolžnost predlagatelja postopka prisilne poravnave je bila (če je imel resen namen izpeljati prisilno poravnavo), da vloži popoln predlog, torej z vsemi zakonsko predpisanimi prilogami, tako da bi ga bilo mogoče obravnavati, česar pa brez dvoma ni storil. Iz podatkov v spisu je namreč razvidno, da je bil vložen predlog za začetek postopka prisilne poravnave brez vsakršnih prilog, že hkrati s predlogom pa je predlagatelj predlagal dodelitev roka, v katerem bo predložil potrebne priloge (iz 2. odstavka 141. člena ZFPPIPP). Teh v roku, določenim s sklepom sodišča z dne 4.11.2016, brez dvoma ni predložil, zaradi česar je sodišče prve stopnje predlog za začetek postopka prisilne poravnave pravilno zavrglo.

6. S pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka lahko družbenik dolžnika izpodbija le domnevo o insolventnosti (prim. 4. odstavek 234. člena ZFPPIPP). Pritožnik te domneve z ničemer ne izpodbija; razlogi, ki jih navaja v pritožbi, pa so identični pritožbenim razlogom I. V. Ti razlogi se nanašajo na zavrženje predloga za začetek postopka prisilne poravnave, z njimi pa pritožnika pojasnjujeta svoje videnje, zakaj je prišlo do plačila začetnega predujma in zakaj predlog za začetek postopka prisilne poravnave ni bil dopolnjen. Pritožbene navedbe v ničemer ne izpodbijajo domneve o insolventnosti dolžnika, zato ne morejo biti relevantne za odločitev.

7. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

8. Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.