Jedro

Telesne poškodbe kot objektivni znak kaznivega dejanja zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči po I. odst. 329. člena KZ, so lahko opredeljene le kot lahka, huda ali posebno huda telesna poškodba, ne pa tudi sled poškodbe, saj takšne kategorije kazenski zakonik v poglavju o kaznivih dejanjih zoper življenje in telo ne pozna. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je obtožni predlog državnega tožilstva z opisom, da je poškodovanec utrpel "sledi poškodovanja" zavrglo.

Izrek

Pritožba državne tožilke se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje iz razloga po 1. točki I. odst. 277. člena ZKP v zvezi s I. odst. 437. člena ZKP zavrglo obtožni predlog zoper obdolženca zaradi kaznivega dejanja po členu 329 KZ, ki ga je vložilo Okrožno državno tožilstvo v ....

Zoper takšen sklep se je zaradi kršitve kazenskega zakona pritožila državna tožilka in predlagala "vrnitev zadeve ponovno na Okrajno sodišče" (razveljavitev sklepa).

Višja državna tožilka je v pisnem mnenju predlagala ugoditev pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da opisano ravnanje obdolženca ne vsebuje vseh znakov kaznivega dejanja zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči po členu 329/I KZ, saj iz opisa dejanja ne izhaja, da bi oškodovanka bila poškodovana. Kazenski zakonik namreč kot poškodbe opredeljuje le lahko telesno poškodbo, hudo telesno poškodbo in posebno hudo telesno poškodbo, pri čemer znake zanje opredeljuje v členih 133 - 135 KZ.

Kategorije "sled poškodbe" ne pozna in zato po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče šteti, da so v opisu kaznivega dejanja okrožnega državnega tožilstva podani znaki kaznivega dejanja zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči po I. odst. 329. člena KZ. V prid takšnemu stališču govori tudi dejstvo, da je kvalificirana oblika navedenega kaznivega dejanja podana le tedaj, če ima opustitev pomoči za posledico hudo telesno poškodbo ali smrt poškodovanega (2. odst. 329. člena KZ). Potrditev stališča državnega tožilstva v zavrženem obtožnem aktu pa bi istočasno pomenila tudi izenačitev elementov kaznivega dejanja z elementi prekrška po XIII. v zvezi III. odst. 122. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Ur. l. RS št. 30/98).

Glede na povedano je sodišče druge stopnje pritožbo državne tožilke, ki zmotno meni, da pomeni vsaka poškodbena sled znak kaznivega dejanja po členu 329/I KZ, zavrnilo kot neutemeljeno.