Jedro

Ker je sporna odpravnina urejena v pogodbi o zaposlitvi, je potrebno tožnikovo pravico do odpravnine šteti za pravico iz delovnega razmerja.

Izrek

Za odločanje v zadevi je pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Tožnik je pri Okrožnem sodišču v Ljubljani s tožbo uveljavljal plačilo razlike odpravnine v znesku 11.401,13 EUR, do katere je bil upravičen zaradi predčasne nekrivdne razrešitve s funkcije direktorja tožene stranke.

2. Okrožno sodišče v Ljubljani se je s sklepom P 3742/2007-II-7 dne 1. 2. 2008 izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. 3. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo in je dne 11. 5. 2009 predlagalo, da v sporu o pristojnosti na podlagi 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) odloči Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Navaja, da je imel tožnik s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi tudi v času, ko je bil imenovan za direktorja in je bila njegova pravica do odpravnine dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi. Vendar je po razrešitvi s funkcije direktorja ostal zaposlen pri toženi stranki. Njegov zahtevek za plačilo razlike odpravnine tako temelji na korporacijski pravici odpoklicanega direktorja in nima zveze z delovnim razmerjem.

4. Za odločanje v zadevi je stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

5. Tožnik uveljavlja plačilo odpravnine v zvezi z razrešitvijo s funkcije direktorja oziroma poslovodje tožene stranke na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je imel sklenjeno s toženo stranko.

6. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) ne ureja plačilo odpravnine ob razrešitvi članov organov vodenja družb. Lahko pa je bilo plačilo odpravnine za tak primer urejeno v pogodbi med članom organa vodenja in družbo, predvideni v 262. členu v zvezi s šestim odstavkom 515. člena ZGD-1. Tožnik in tožena stranka oziroma v njenem imenu zastopnica sveta ustanovitelja, sta dne 16. 1. 2006 sklenila takšno pogodbo na podlagi določb 72. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) v obliki individualne pogodbe o zaposlitvi, na podlagi katere je bil tožnik pri toženi stranki kot direktor oziroma poslovodja v delovnem razmerju. Podlaga tožnikovega tožbenega zahtevka tako izhaja iz njegove pogodbe o zaposlitvi.

7. Ker je sporna odpravnina urejena v pogodbi o zaposlitvi, je potrebno tožnikovo pravico do odpravnine šteti za pravico iz delovnega razmerja. Za odločanje o individualnih sporih o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem pa je na podlagi točke b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 stvarno pristojno delovno sodišče (1).

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče sklenilo, da je za odločanje v zadevi pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

Op. št. (1): Enaka stališča je sprejelo Vrhovno sodišče že v sklepu VIII R 1/2009 z dne 17. 3. 2009.