Jedro

Dejstvo, ki je nastalo že do konca glavne obravnave, je še mogoče vključiti v procesno gradivo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožečo stranko delno oprostilo plačila sodnih taks in ji naložilo plačilo takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 200,00 EUR (1. točka izreka). V preostalem delu je predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo (II. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo plačilo dolžne sodne takse v roku, navedenem v plačilnem nalogu, ki bo izdan po pravnomočnosti sklepa (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj je tožeča stranka prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe Centra za socialno delo z dne 19.9.2013. Odločba je bila izdana pred odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je bila izdana 23.9.2013. Tožeča stranka tako izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila sodnih taks določene po prvem odstavku 11. člena ZST-1. Navaja tudi, da tožeča stranka nima prihrankov, s katerimi bi lahko krila odmerjeni strošek sodne takse. Kot izhaja iz obrazložitve odločbe Centra za socialno delo je imela tožeča stranka 19.9.2013 na bančnih računih zgolj 115,27 EUR, ki jih nujno potrebuje za pokrivanje najosnovnejših življenjskih potreb in preživljanje hčerke.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče je v izpodbijani odločbi ugotovilo, da tožnica ni prejemnica denarne socialne pomoči in zato do popolne oprostitve plačila sodnih taks ni upravičena. Vloga za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči ne daje podlage za zaključek, da je tožnica upravičena do uveljavljanja tovrstnih pravic. Sodišče je tudi ocenilo, da ima tožnica glede na lastne navedbe ustvarjene prihranke in da bo finančno zmogla plačilo odmerjene sodne takse v višini 200,00 EUR.

5. Tožnica v pritožbi zatrjuje subjektivno novo dejstvo, in sicer, da je postala z odločbo Centra za socialno delo upravičenka do denarne socialne pomoči. Za svojo trditev ponudi tudi dokaz (odločba A6). Kot izhaja iz pritožbenih navedb je tožnica, ki je v času vložitve predloga za oprostitev plačila sodnih taks razpolagala zgolj s potrdilom o vložitvi vloge za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči, v vmesnem času pridobila tudi odločbo, s katero jo je Center za socialno delo z dnem 19.9.2013 določil kot upravičenko do denarne socialne pomoči. Gre za dejstvo, ki je nastalo že do konca glavne obravnave (odločba je bila sprejeta 19.9.2013, prvostopenjsko sodišče pa je odločilo 23. septembra 2013) in jo je zato še mogoče vključiti v procesno gradivo, saj se pravnomočnost razteza samo na tisti sklop dejstev, ki se je še mogoče vključiti v procesno gradivo.

6. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, zadevo pa vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje, v katerem naj upošteva tudi novo dejstvo in dokaz, ki ju je tožeča stranka navedla v pritožbi (355. člen Zakona o pravdnem postopku (1))

(1) Ur.l. RS, št. 26/1999 in naslednji, v nadaljevanju ZPP.