Jedro

Opustitev predložitve spisov sodišču onemogoča presojo zakonitosti postopka pred izdajo izpodbijanega akta in tudi presojo skladnosti podatkov izpodbijane odločbe s podatki spisov. Breme dokazovanja v tem delu je namreč na strani tožene stranke. Brez ustreznih spisov sodišče zato ni moglo presoditi zakonitosti izpodbijane odločbe – to je, ali je bilo dejansko stanje v tej upravni zadevi pravilno ugotovljeno, ali je bil postopek pravilno voden, niti ni moglo preveriti utemeljenosti tožbenih navedb.

Obrazložitev

1.Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba tožene stranke št. 35501-42/2009/4 z dne 17. 12. 2009 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

2.Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 350,00 EUR, povečane za 20 % DDV, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

OBRAZLOŽITEV:

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila, da koncesija, podeljena tožeči stranki v celoti preneha, z dnem dokončnosti te odločbe pa preneha veljati odločba Vlade RS št. 351-04/96-3/24-8 z dne 24. 10. 1996, s katero je bila tožeči stranki podeljena koncesija. V svoji obrazložitvi se sklicuje na Uredbo o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Jezernice in Polskave za proizvodnjo električne energije (Uredba) in na določbe Zakona o vodah (ZV-1). Razlogi za prenehanje koncesije so nastopili zato, ker tožeča stranka ni plačevala za vodno pravico v rokih, določenih s koncesijsko pogodbo in Uredbo.

Tožeča stranka se ne strinja z odločitvijo tožene stranke. V tožbi in pripravljalni vlogi navaja, da je izrek izpodbijane odločbe sam s seboj v nasprotju, premalo določen ter v takem nasprotju z obrazložitvijo, da ga ni mogoče izvršiti. Obrazložitev odločbe pa je sama s seboj v nasprotju, tako da se odločbe ne da preizkusiti in so izpolnjeni zakonski pogoji za odpravo izpodbijane odločbe. Tožba je utemeljena tudi zato, ker v postopku izdaje izpodbijanega akta ZV-1 ni bil pravilno uporabljen oziroma tožena stranka ni upoštevala postopka, kot ga navedeni predpis določa. Dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno oziroma so po izdaji izpodbijane odločbe okoliščine do te mere spremenjene, da odločba nima več pravne podlage. Izpodbijana odločba bi morala vsebovati ugotovitveni del v smislu, da je koncesija določenega dne iz določenih razlogov prenehala. V tem primeru se izkaže, da je povsem odvečen drugi del izreka izpodbijane odločbe. Iz izreka, kakršen je, ne izhaja, ali je koncesija prenehala iz razlogov po 143. členu ZV-1 ali pa je zgolj prenehala veljati odločba o podelitvi koncesije z dne 24. 1. 1996. Dodaja tudi, da koncesijska pogodba sicer po določbi 145. člena ZV-1 lahko preneha, to je pravica koncedenta, vendar mora koncesionarju po splošnih pravilih obligacijskega prava koncedent izjaviti, da pogodbo razdira. Šele po tem, ko bi izjava koncendenta pričela učinkovati, je po naravi stvari mogoče ugotoviti, da je koncesijska pogodba prenehala, s tem pa tudi koncesija. Iz izpodbijane odločbe pa ne izhaja, da bi tožena stranka izjavila, da koncesijsko pogodbo razdira. Izhaja le, da je tožena stranka izjavila, da tožeča stranka nima poravnanih obveznosti, s tem pa ga je zavedla. Obveznosti so sedaj vse poravnane, zato ni več pravne podlage za razdor koncesijske pogodbe. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi, zahteva tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožba je utemeljena iz naslednjih razlogov: Sodišče je toženo stranko v skladu z določbo 38. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06) dne 5.5.2010 pozvalo, naj v roku 15 dni predloži upravne spise in morebiten odgovor na tožbo. Tožena stranka spisov v roku ni predložila, zato je sodišče toženo stranko ponovno pozvalo (3.6.2010), naj v roku 15 dni pošlje upravne spise, opozorilo jo je tudi na posledice, če tega ne bo storila.

Opustitev predložitve spisov sodišču onemogoča presojo zakonitosti postopka pred izdajo izpodbijanega akta in tudi presojo skladnosti podatkov izpodbijane odločbe s podatki spisov. Breme dokazovanja v tem delu je namreč na strani tožene stranke. V obravnavani zadevi tožena stranka tudi na ponoven poziv ni dostavila upravnih spisov. Brez ustreznih spisov sodišče zato ni moglo presoditi zakonitosti izpodbijane odločbe – to je, ali je bilo dejansko stanje v tej upravni zadevi pravilno ugotovljeno, ali je bil postopek pravilno voden, niti ni moglo preveriti utemeljenosti tožbenih navedb. Iz opisanih razlogov je sodišče tožbi tožeče stranke na podlagi 2. in 3. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1 ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Tožena stranka bo morala o zadevi odločiti in izdati nov upravni akt v skladu s 4. odstavkom 64. člena ZUS-1. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožena stranka v skladu s 3. odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik; Uradni list RS, št. 24/07). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je v postopku zastopal odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 350,00 EUR (2. odstavek 3. člena Pravilnika).