Jedro

V predmetni zadevi je med strankama sporno, ali so podani zavrnilni razlogi po točki b) 1. odstavka 44. člena ZIL-1 (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB) za izpodbijano znamko tožnika ''Kariera'' za blago oziroma storitve iz razreda 35, 41 in 42 NK. Glede na točko b) se kot znamka ne sme registrirati znak, ki je enak ali podoben prejšnji znamki druge osebe in če so blago ali storitve, na katere se nanašata znak in znamka, enaki ali podobni, zaradi česar obstaja verjetnost zmede v javnosti, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko.

Sporno je, ali je beseda ''kariera'', ki jo vsebujeta obe primerjani znamki,z dodanimi grafičnimi elementi, in ki je po mnenju organa dominantni del obeh znamk, generični pojem in če je, ob upoštevanju načela abstrahiranja skupnih generičnih delov znamk, ali obstaja takšna podobnost med izpodbijano znamko in predhodno znamko stranke z interesom, da obstaja verjetnost zmede v javnosti z vključeno verjetnostjo povezovanja s prejšnjo znamko. Ker pa besedni del izpodbijane znamke kot tudi predhodne znamke, ni generični pojem, je pravilen zaključek, da sta si znaka podobna do te mere, da obstaja verjetnost zmede v javnosti.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahtevek stranke z interesom A. d.o.o. za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je upravni organ zavrnil prijavo znamke KARIERA, št. prijave Z-200870489 z dne 26. 3. 2008. V obrazložitvi je organ navedel, da je dne 26. 3. 2008 prejel prijavo znamke KARIERA za storitve po Nicejski klasifikaciji, sprejeti z Nicejskim aranžmajem o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk, razvrščene v razrede 35, 41, 42. V roku 3 mesecev od dneva objave je, v tem upravnem sporu stranka z interesom, A. d.o. . vložil ugovor, v katerem je navedla, da je imetnik prej registrirane figurativne znamke št. 200771103 Kariera, ki je registrirana za enake ali podobne storitve, ker pa sta si znaka podobna, je predlagal zavrnitev registracije. Tožnik je v odgovoru na ugovor ugovarjal navedbam stranke z interesom. Organ je ugotovil, da je ugovor utemeljen. Glede na točko b) 1. odstavka 44. člena Zakona o industrijski lastnini (v nadaljnjem besedilu ZIL-1) se podobnost znamk ugotavlja na osnovi enakosti ali podobnosti blaga ali storitev in enakosti ali podobnosti znakov znamk, pri čemer sta si znamki podobni, če sta izpolnjena oba pogoja. Uvodoma je navedel, da se pri ugotavljanju podobnosti znakov uporablja načelo celovite presoje, vendar z upoštevanjem njihovih najbolj dominantnih delov, če jih je mogoče določiti. Prijavljena znamka je figurativna znamka, ki jo sestavlja besedilo Kariera, črke so črne male tiskane z veliko začetnico, levo od besedila se nahaja figurativni element v obliki dveh elips, večja na levi strani vsebuje še eno dodatno elipso poševno postavljeno, figurativni element se končuje še z eno manjšo elipso. Znamka vložnika ugovora je prav tako figurativna znamka, ki ima poleg besedila KARIERA, ki je izpisano v sivem odtenku z velikimi tiskanimi črkami, še figurativni element v oranžni barvi, ki spominja na stilizirano podobo človeka v obliki puzzla. Figurativni elementi primerjanih znakov nimajo kakšnega posebnega pomena, zlasti figurativni element pri prijavljeni znamki, pri znamki vložnika ugovora s stilizirano podobo človeka v obliki puzzla namiguje, da je s kariero povezan človek. Po mnenju organa je malo verjetnosti, da bi povprečni potrošnik zanemaril besedilo KARIERA in znamki poimenoval po figurativnih elementih. Beseda v konkretnem primeru funkcionira bolj kot razlikovalni element, ker za zadevno blago oziroma storitve ni opisna beseda in je povprečni potrošnik ne bo zaznal kot opisno oznako, ampak kot osrednji razlikovalni element. V zvezi z vizualno analizo je organ najprej ugotovil, da gre črkovno gledano za popolnoma enako besedilo. Grafična upodobitev besedila je sicer različna, ker so razlike v figurativnih elementih. Ker je prevladujoči element KARIERA, ki je enak v obeh znakih, je možno zaključiti, da sta si primerjana znaka vizualno v celoti gledano dokaj podobna. Vpliv figurativnih elementov, ki ne vsebujejo kakšnega posebnega pomena, je bolj spremljajoče narave oziroma je izredno majhen. V zvezi s pomensko analizo je organ ugotovil, da imajo primerjani znaki v povezavi z blagom in storitvami, na katere se nanašajo, identičen pomen. Kariera pomeni (hitra) uveljavitev, uspeh na kakem področju delovanja. Grafični elementi nimajo posebne sporočilnosti oziroma pomena. Pomenska podobnost je taka, da lahko pride do zavajanja potrošnika. V zvezi s fonetičnim vidikom primerjave je organ tudi ugotovil, da se prijavljena znamka in znamka vložnika ugovora izgovorita enako in sta zato zvočno gledano identična. Organ je tako ugotovil, da sta primerjana znaka v celoti gledano zelo podobna. Res je, da znamka prijavitelja vsebuje grafične elemente, ki jih znamka vložnika ugovora ima, vendar ob upoštevanju popolnoma enake izgovorjave in popolnoma enakega pomena obstaja verjetnost zmede v javnosti, ki vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjimi znamkami. Organ je še navedel, da beseda KARIERA v povezavi s storitvami tako prijavljene znamke kot tudi znamke vložnika ugovora nikakor ni generična beseda, kot to meni prijavitelj. Beseda, ki ima določen pomen, nujno ne pomeni, da je generična beseda. Za besedo kariera ni mogoče reči, da označuje vrsto blaga ali storitev. V nadaljevanju je nato organ ugotavljal enakost ali podobnost blaga oziroma storitev, kar se ugotavlja na podlagi različnih kriterijev (npr.: kraj proizvodnje in prodaje, sestavine, namen proizvodov, povezanost proizvodov, potrošniki, tržni kanali, idr.). Izpodbijana znamka ščiti naslednje storitve: razred 35: izbiranje in vnašanje podatkov v računalniške baze, kadrovanje, oglaševanje po računalniški mreži, pomoč pri poslovnem vodenju, poslovne informacije, poslovno organizacijsko svetovanje, zaposlovalne agencije, strokovno poslovno svetovanje, razred 41: informiranje o izobraževanju, organizacija in izvedba seminarjev, organiziranje in vodenje učnih delavnic, poklicno usmerjanje, razred 42: računalniško programiranje, raziskave in razvoj, računalniška programska oprema. Vložnik ugovora pa ima s prej registrirano znamko zaščiteno naslednje blago ali storitve: razred 9: animirani film, audiovizuelne učne naprave, CD-rom, elektronske publikacije, naložljive preko računalniške mreže, idr., razred 16: beležnice, grafične predstavitve, knjižnice, pamfleti, prosojnice, pisalne mape, idr., razred 35: agencije za poslovne informacije, ekonomske prognoze, iskanje podatkov v računalniških datotekah, izbiranje in vnašanje podatkov v računalniške bate, izpopolnjevanje reklamnega gradiva, javno plakatiranje, raziskave, idr., razred: 41: informacije o izobraževanju, informiranje o prireditvah, izobraževanje, nudenje on-line elektronskih publikacij, objavljanje elektronskih knjig in revij na računalniški mreži, poklicno usmerjanje, poučevanje, objavljanje knjig, idr. Organ je ugotovil, da so storitve iz prijavljene znamke ''izbiranje in vnašanje podatkov v računalniške baze, oglaševanje po računalniški mreži, pomoč pri poslovnem vodenju, poslovne informacije'' enake storitvam iz znamke vložnika ugovora. Ostale storitve iz razreda 35 kadrovanje, svetovanje, idr., pa so storitve, ki so podobne storitvam vložnika ugovora (svetovalne storitve s področja poslovnega vodenja, svetovanje pri kadrovanju, idr.). Iz razreda 41 so prijaviteljeve storitve informiranje o izobraževanju enake storitvam vložnika ugovora, storitve organizacija in izvedba seminarjev in poklicno usmerjanje se nahajajo tudi v seznamu storitev vložnika ugovora, organiziranje in vodenje učnih delavnic (šolanje) pa vsebinsko ustreza storitvi vložnika ugovora poučevanje. Storitve prijavitelja iz razreda 42 računalniško programiranje, raziskave in razvoj, računalniška programska oprema vsebinsko ustrezajo nekaterim storitvam vložnika ugovora iz razreda 35 NK, kot npr.: sistemiziranje informacij v računalniške baze, iskanje podatkov v računalniških datotekah, izbiranje in vnašanje podatkov v računalniške baze ali nekateremu blagu iz razreda 9 NK (računalniški programi, registrirani, računalniški programi (software)), saj gre za komplementarnost med storitvami in blagom. Podobnost izhaja predvsem iz njihove povezanosti, dopolnilnosti in dejstva, da se to blago in storitve ponujajo prek istih distribucijskih kanalov istim ciljnim potrošnikom za zadovoljevanje istih ali komplementarnih potreb. Organ je tako ugotovil, da je izpolnjen tudi pogoj enakosti ali podobnosti blaga/storitev. V zvezi s pripombami prijavitelja je še navedel, da beseda kariera nikakor ne more pomeniti izraza ali druge besede za nobeno od prijavljenega ali registriranega blaga ali storitev oziroma ne more biti opisovalna, za nekatere storitve (npr.: storitve kadrovanja) bi bil lahko sinonim oziroma generičen pojem ''borza dela'', agencija za zaposlovanje'', nikakor pa ne ''kariera''. Znamke, ki imajo močan razlikovalni učinek, uživajo širše varstvo, kot znamke, katerih razlikovalni učinek je šibkejši (sodba U 2055/2008). Znamki kariera direktno ne opisujeta storitev in imata po presoji organa povsem normalno, povprečno razlikovalno moč. Za slovenskega potrošnika ni običajno, da bi z besedo ''kariera'' povezoval storitve zaposlovalnih agencij ali storitve kadrovanja, saj ne ena ne druga storitev nujno ne zagotavlja kariere. Bolj je verjetno, da pojem kariera razume v direktnem smislu kot (hiter) uspeh, ki se lahko navezuje na marsikatero področje človekovega delovanja. Organ je tako glede na navedeno odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.

Tožnik je v tožbi uvodoma povzel potek dosedanjega postopka in nadalje še navedel, da je toženka zmotno zaključila, da sta si znamki podobni, da beseda ''kariera'' ni generična za storitve oziroma, da je lahko zgolj sugestivna. Gre za generično besedo in iz tega razloga so neutemeljene nadaljnje primerjave obeh znakov, zlasti fonetična, saj znamki nista identični, ker znamka tožnika pomensko predstavlja nekaj drugega kot znamka vložnika ugovora. Bistveno je, da sta grafizma obeh znakov povsem distinktivna. Grafizem tožnika se tako bistveno razlikuje od grafizma znaka vložnika ugovora, da gre očitno za dve znamki, ki se bistveno razlikujeta. Toženka bi morala upoštevati splošno pravilo, da se v primerjavi dveh znakov in grafizmov teh znakov popolnoma abstrahira skupne generične dele znamke. Glede na navedeno je predlagal, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo.

Toženka je v odgovoru na tožbo uvodoma navedla, da v celoti izpodbija tožnikove navedbe, povzela potek dosedanjega postopka ter vztrajala, da bi bili primerjani znamki vizualno povsem različni le v primeru, če bi se besednemu delu znamk odrekla kakršnakoli vloga, vendar bi bilo takšno izhodišče napačno, saj je treba znamke obravnavati kot celoto ob upoštevanju vseh delov, ne glede na njihovo stopnjo razlikovalnosti. Tožnik pa za trditev, da je beseda generična, ni ponudil nobenih dokazov, toženka pa med postopkom tudi ni našla nobenega elementa, ki bi nakazoval na to, da je beseda kariera sinonim za kakršnekoli storitve. Predlagala je zavrnitev tožbe.

Stranka z interesom A. d.o.o. je v odgovoru na tožbo navedla, da se ne strinja, da ima beseda ''kariera'' generičen pomen, sicer ima določen pomen, vendar ni opisna za konkretne izdelke in storitve. Če bi bila, bi toženka že ob prijavi obeh znamk po uradni dolžnosti zavrnila registracijo le-teh iz absolutnega razloga za zavrnitev znamke po točki c) 1. odstavka 43. člena ZIL-1. Najbolj relevanten pa je pomen znamke, kot jo razume povprečen potrošnik. Že na prvi pogled pa je tudi jasno, da sta si primerjana znaka izredno podobna. Oba znaka sta sicer v sliki, vendar je dominantni del obeh znakov beseda ''kariera''. Znaka sicer vsebujeta tudi grafični del, ki pa nista posebej izrazita. Znaka sta enaka tudi fonetično in pomensko. V primeru registracije znamke tožnika bi bil povprečni potrošnik prav gotovo zaveden ter bi izdelke in storitve, označene z izpodbijano znamko, povezoval s prizadeto stranko in njenimi izdelki. Predlagala je, da sodišče tožbo zavrne in naloži tožniku povrnitev njenih stroškov postopka.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev upravnega organa pravilna in zakonita, organ pa je za svojo odločitev navedel tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (določba 2. odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljnjem besedilu: ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 – odl. US, 107/09 – odl. US in 62/10), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja: V predmetni zadevi je med strankama sporno, ali so podani zavrnilni razlogi po točki b) 1. odstavka 44. člena ZIL-1 (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB) za izpodbijano znamko tožnika ''Kariera'' za blago oziroma storitve iz razreda 35, 41 in 42 NK. Glede na točko b) se kot znamka ne sme registrirati znak, ki je enak ali podoben prejšnji znamki druge osebe in če so blago ali storitve, na katere se nanašata znak in znamka, enaki ali podobni, zaradi česar obstaja verjetnost zmede v javnosti, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko.

Sodišče ugotavlja, da med strankami ni sporno, da so si storitve, ki jih želi zaščititi izpodbijana znamka, ter storitve, zaščitene z znamko stranke z interesom enake oziroma podobne, sporno pa je, ali je beseda ''kariera'', ki jo vsebujeta obe primerjani znamki,z dodanimi grafičnimi elementi, in ki je po mnenju organa dominantni del obeh znamk, generični pojem in če je, ob upoštevanju načela abstrahiranja skupnih generičnih delov znamk, ali obstaja takšna podobnost med izpodbijano znamko in predhodno znamko stranke z interesom, da obstaja verjetnost zmede v javnosti z vključeno verjetnostjo povezovanja s prejšnjo znamko. Po presoji sodišča je treba generičnost nekega izraza ali znaka vedno povezovati s konkretnim blagom ali storitvami, za katere se zahteva registracija. Tako tudi Sodišče ES v primeru, št. C-517/99. Beseda ''kariera'' pomeni (hitro) uveljavitev, uspeh na kakem področju delovanja, pri čemer slednje ne pomeni zgolj na poklicnem področju (kot to posredno želi predstaviti tožnik), temveč tudi na umetniškem, kulturnem, športnem področju delovanja neke osebe ali oseb (povzeto iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika, DZS, l. 1998), zaradi česar se sodišče ne more strinjati s tožnikom, da je ta beseda generična za storitve, ki jih želi tožnik zaščititi z izpodbijano znamko (pri čemer tožnik storitev, za katere naj bi bila beseda ''kariera'' generična niti konkretno ne navede). Ker pa besedni del izpodbijane znamke kot tudi predhodne znamke, ni generični pojem, je zato organ ob pravilno opravljeni in izčrpni celoviti presoji obeh znakov tudi pravilno zaključil, da sta si znaka podobna do te mere, da obstaja verjetnost zmede v javnosti, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko, kar pa ob upoštevanju enakosti oziroma podobnosti storitev pomeni, da je bilo ob upoštevanju določbe točke b) 1. odstavka 44. člena ZIL-1 treba prijavo znamke tožnika zavrniti.

Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je odločba organa pravilna in zakonita, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1. K 2. točki izreka: Stroškovni zahtevek stranke z interesom je sodišče zavrnilo na podlagi določbe 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi.