Jedro

Ker stanovanjska hiša, v kateri živijo udeleženci tega postopka, stoji na obeh parcelah, kar je nesporno, v zvezi s parc. št. 4/5 pa obstoji spor o njenem lastništvu, je kot na dlani, da obstoji spor o predmetu delitve. Logično, ekonomično in v vseh pogledih smotrno je, da se v primeru, kadar je med istimi osebami v solasti več nepremičnin, te razdelijo v enotnem postopku, še toliko bolj, če so nepremičnine stične (tj. mejijo) in če stanovanjska hiša stoji na dveh parcelah, ki so v solasti. Med udeleženci tega postopka pa je po ugotovitvah sodišča prve stopnje sporno, kaj je predmet delitve – ali samo parc. št. 4/2 ali tudi 4/5.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je prekinilo nepravdni postopek ter nasprotna udeleženca napotilo na pravdo zaradi ugotovitve višine njunega solastnega deleža na parc. št. 4/5, k. o. X. 2. Predlagatelja v pravočasni pritožbi kot bistveno navajata, da nista podala predloga za delitev parc. št. 4/5, temveč le parc. št. 4/2. Predlog za delitev parc. št. 4/5 sta podala nasprotna udeleženca, in ga sodišče ne bi smelo upoštevati. Ta parcela je trenutno še v lasti tretje nasprotne udeleženke, kmalu pa bo v njuni lasti, kar je sodišču že znano na podlagi predloženih listin. Nasprotna udeleženca sicer trdita, da lahko dosežeta ugotovitev, da sta tudi sama solastnika te nepremičnine, vendar sodišče prve stopnje napačno zaključuje, da je končna odločitev v tem postopku odvisna od rešitve tega njunega pričakovanja. V nadaljevanju povzemata pravno teorijo o prejudicialnosti ter navajata, da dejstvo, da stanovanjska hiša na naslovu T. stoji na obeh parcelah, in pravno pravilo, da si mora sodišče prizadevati za delitev v fizični obliki, še ne pomeni, da ne more sprejeti končne odločitve v tej zadevi – deli se parcela, ne stanovanjska hiša. Ker stanovanjska hiša stoji na obeh parcelah, je jasno, da fizična delitev parc. št. 4/2 v naravi ne bo mogoča, torej bo moralo sodišče pristopiti k civilni delitvi. Dodajata še, da med udeleženci postopka ni spora o predmetu delitve, saj nasprotna udeleženca ne trdita, da parc. št. 4/2 ni solastna; če menita, da je v solasti še kaka druga nepremičnina, ne pomeni, da je spor tudi o tej parceli. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Nasprotna udeleženca sta na pritožbo pravočasno odgovorila in predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagatelja sta s svojim predlogom zahtevala delitev nepremičnine parc. št. 4/2, ki je v solasti njiju ter nasprotnih udeležencev. To ni sporno - ne predmet delitve, ne solastniki, ne višina njihovih deležev. Pač pa sta prvi nasprotni udeleženec in druga nasprotna udeleženka (v nadaljevanju: nasprotna udeleženca) predlagala, da se razdeli tudi parc. št. 4/5, na kateri stoji stanovanjska hiša, ki hkrati stoji tudi na parceli, katere delitev predlagata predlagatelja (4/2), pri čemer trdita, da je tudi ta parcela (4/5) v solasti udeležencev tega postopka. Predlagatelja temu nasprotujeta. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da med udeleženci nepravdnega postopka obstoji spor o predmetu delitve, zato je postopek prekinilo.

6. Pritožbeno sodišče sodi, da skušata predlagatelja s tem, ko v pritožbi vztrajata pri delitvi zgolj parc. št. 4/2, izigrati pravila o delitvi stvari v solastnini (člen 69. in naslednji SPZ). Tu je kot temeljno vodilo določena delitev v fizični obliki. Ker stanovanjska hiša, v kateri živijo udeleženci tega postopka, stoji na obeh parcelah, kar je nesporno, v zvezi s parc. št. 4/5 pa, kot nenazadnje izhaja iz pritožbenih navedb, obstoji spor o njenem lastništvu, je kot na dlani, da obstoji spor o predmetu delitve. Logično, ekonomično in v vseh pogledih smotrno je, da se v primeru, kadar je med istimi osebami v solasti več nepremičnin, te razdelijo v enotnem postopku, še toliko bolj, če so nepremičnine stične (tj. mejijo) in če stanovanjska hiša stoji na dveh parcelah, ki so v solasti. Med udeleženci tega postopka pa je po ugotovitvah sodišča prve stopnje sporno, kaj je predmet delitve – ali samo parc. št. 4/2 ali tudi 4/5(1), pri čemer pritožnica prvemu in drugemu nasprotnemu udeležencu glede parc. št. 4/5 odrekata (so)lastništvo. Spor je očiten.

7. V obravnavani zadevi ne gre za odločanje o predhodnem vprašanju po 13. členu ZPP, temveč je sodišče prve stopnje (pravilno) uporabilo določbo 9. člena ZNP (lex specialis), ki v primeru, ko sodišče ugotovi, da so med udeleženci nepravdnega postopka sporna dejstva, ta postopek prekine in tistega, čigar pravico šteje za manj verjetno, napoti na pravdo. In prav to je prvostopenjsko sodišče storilo.

8. Če se bo v pravdi, ki jo bosta morala sprožiti nasprotna udeleženca, izkazalo, da imata prav, bo to vplivalo na delitev solastnega premoženja, nenazadnje tako, da se bodo povečale možnosti za fizično delitev, kar priznavata celo pritožnika. Če pa bosta z zahtevkom neuspešna, bo po pravnomočni odločitvi sodišča tu prvostopenjsko sodišče nadaljevalo z odločanjem o predlogu predlagateljev in upoštevaje dejstva, ki tedaj več ne bodo sporna, odločilo o predlogu pritožnikov, saj tedaj ovir za zaključek tega nepravdnega postopka ne bo več.

9. Pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa ni odkrilo pomanjkljivosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Op. št. (1): Delitve te parcele predlagatelja res nista predlagala, sta pa to storila prvi nasprotni udeleženec in druga nasprotna udeleženka. Čeprav nepravdni postopek ne pozna instituta „nasprotnega predloga“, pritožbeno sodišče ne vidi nobene ovire, da tega ne bi mogla uveljavljati tako, kot sta storila.