Jedro

Sklep o nadaljevanju postopka je procesni sklep, ki je posledica sklepa o prekinitvi postopka izdanega zaradi smrti toženke. Pri presoji utemeljenosti takega sklepa je ključno vprašanje, ali osebe, ki vstopajo namesto prvotne stranke, sodijo v krog oseb navedenih v prvem odstavku 208. člena ZPP. V konkretnem primeru torej zgolj ali imajo status dedičev. Po tej zakonski določbi se namreč postopek nadaljuje, ko ga dediči prevzamejo ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom odločilo, da se pravdni postopek, prekinjen s sklepom P 984/2012-I z dne 17. 8. 2012, nadaljuje z dnem 5. 1. 2013. 2.Zoper sklep so se pritožili dediči B., Ma., Mr. in A. J. Pritožujejo se zaradi napačne uporabe materialnega prava in predlagajo, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se prekinjeni postopek nadaljuje le z dediči T. J., K. J., Mt. J. in A. J. Navajajo, da prvo sodišče ni izrecno zavrnilo ugovora pasivne legitimacije, ki so ga dali pritožniki, pač pa to izhaja iz odločitve, da se postopek nadaljuje z vsemi dediči. Stališče sodišča pa ni pravilno, saj predmet postopka ni dolg (142. člen ZD), pač pa so predmet tega postopka nepremičnine, za katere tožeča stranka trdi, da bi jih morala podedovati na podlagi oporoke. Gre za dediščinsko tožbo (141. člen ZD). Pritožniki niso ne posestniki in ne lastniki spornih nepremičnin, saj jih niso podedovali, zato tudi niso pasivno legitimirani. Tudi niso univerzalni dediči po pokojni F. J. Sporne nepremičnine so na podlagi oporočnega dedovanja podedovali T. J., K. J., Mt. J. in A. J., v korist katerih je tudi vpisana lastninska pravica. Samo ti tudi lahko izstavijo zemljiškoknjižno dovolilo.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sklep o nadaljevanju postopka je procesni sklep, ki je posledica sklepa o prekinitvi postopka izdanega zaradi smrti toženke. Pri presoji utemeljenosti takega sklepa je ključno vprašanje ali osebe, ki vstopajo namesto prvotne stranke, sodijo v krog oseb navedenih v prvem odstavku 208. člena ZPP. V konkretnem primeru torej zgolj ali imajo status dedičev. Po tej zakonski določbi se namreč postopek nadaljuje, ko ga dediči prevzamejo ali ko jih sodnik povabi naj to storijo. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dediče najprej pozvalo, da pravdni postopek prevzamejo, nato pa tudi odločilo, da se postopek z njimi nadaljuje. Iz predloženih podatkov – sklepa o dedovanju je nedvomno razvidno, da so pritožniki dediči po pokojni toženki, zato je ta ugotovitev sodišča prve stopnje pravilna. Tega dejstva pritožniki ne prerekajo. Že to pomeni, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep utemeljeno izdalo. Ostala dejstva, ki jih v pritožbi izpostavljajo, da niso podedovali nepremičnin, ki so predmet tega pravdnega postopka – parcel v k.o. X, pa v tej fazi postopka ni mogoče upoštevati, saj to ni predmet presoje pri izdaji sklepa o nadaljevanju postopka, pač pa bo ustrezno težo dobilo tekom obravnavanega pravdnega postopka. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.