Up-238/96

1.10.1996

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe I. H. iz L., ki ga zastopa M. S., odvetnik v L. na seji senata dne 1. oktobra 1996

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba I. H. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 84/96 z dne 6.6.1996 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Ks 681/95 z dne 14.12.1995 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik z ustavno pritožbo, vloženo 21. avgusta 1996, izpodbija sklep prvostopnega sodišča, s katerim je izvenobravnavni senat zavrnil ugovor zoper obtožnico, in sodbo Vrhovnega sodišča, s katerim je to zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sklep izvenobravnavnega senata. Z izpodbijanima odločbama naj bi bilo kršena določba 28. člena Ustave (načelo zakonitosti v kazenskem pravu). Predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijani odločbi razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje.

2.Po določbi prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Ustavna pritožba se lahko vloži, ko so izčrpana redna in praviloma tudi izredna pravna sredstva. Ustavno sodišče lahko izjemoma odloči o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice (drugi odstavek 51. člena ZUstS).

3.Senat Ustavnega sodišča je že v zadevah št. Up-59/96 (sklep z dne 2.7.1996) in št. Up-34/96 (sklep z dne 19.6.1996) zavzel stališče, da je zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper obtožnico procesna predpostavka iz prvega odstavka 51. člena ZUstS izpolnjena šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper sodbo oziroma drugo odločbo, s katero se kazenski postopek konča. V obrazložitvi sklepa št. Up-59/96 je navedlo: "Zoper sklep, ki ga zunajobravnavni senat izda po prvem odstavku 280. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 - v nadaljevanju: ZKP), v skladu z določbo prvega odstavka 283. člena ZKP ni dovoljena pritožba. Odločitev senata o zavrnitvi ugovora zoper obtožnico pomeni torej nadaljevanje postopka z glavno obravnavo in sodbo ter pravnimi sredstvi. Ves nadaljnji postopek je namenjen dokončni razjasnitvi istih pravnih in dejanskih vprašanj, ki so bila že predmet obravnavanja izvenobravnavnega senata v fazi kontrole obtožnice. Razlika med dokončno obsodilno odločitvijo in dopustitvijo obtožbe v fazi kontrole obtožnice je le v tem, da je temelj drugi odločitvi že "zadosti dokazov, da bi bil obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe", temelj obsodilni sodbi pa mora biti pravilno in popolnoma ugotovljeno dejansko stanje. Predmet odločitve izvenobravnavnega senata v fazi kontrole obtožnice je torej enak predmetu sodbe. Zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper obtožnico je zato procesna predpostavka iz prvega odstavka 51. člena ZUstS izpolnjena šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper sodbo oziroma drugo odločbo, s katero se kazenski postopek konča.

4.Iz obsega presoje izvenobravnavnega senata logično izhaja, da je namen kontrole obtožnice preprečiti škodljive posledice za obdolženca. Če je namreč obtožba frivolna, šikanozna, neutemeljena itd., lahko kljub temu moralno stigmatizira obtoženca, lahko pa ima tudi (drugje določene) pravne posledice za njegov obči državljanski status. Te posledice lahko izhajajo že iz same obtožbe in to kljub ustavno postavljeni domnevi nedolžnosti iz 27. člena Ustave. Zato senat Ustavnega sodišča meni, da je ob izpolnjenosti obeh kumulativno določenih pogojev iz drugega odstavka 51. člena ZUstS lahko dovoljena tudi ustavna pritožba zoper sklep, s katerim je zavrnjen ugovor zoper obtožnico. Razlogi za takšno stališče so utemeljeni s tem, da 31. člen Ustave veže na ustavitev postopka - kar je tudi ena od možnih odločitev senata pri odločanju o ugovoru zoper obtožnico - pravne posledice ne bis in idem. Učinkovito varstvo te ustavne pravice in preverjanje njenih kršitev je mogoče doseči samo ob dopustitvi ustavne pritožbe že v tej fazi postopka.

5.V obravnavani zadevi se glede na identičnost pravnega položaja pritožnikov Ustavno sodišče sklicuje na razloge, navedene v zadevi Up-59/96. Pritožnik v ustavni pritožbi tudi ni izkazal morebitnega obstoja pogojev iz drugega odstavka 51. člena ZUstS - to je, da je zatrjevana kršitev očitna in da bi pritožniku z izvršitvijo izpodbijanega akta nastale nepopravljive posledice. Ker torej procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev ni podana, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.

6.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Boštjan M. Zupančič in sodnika dr. Peter Jambrek in dr. Janez Šinkovec.

Predsednik senata

dr. Boštjan M. Zupančič