Jedro

V nepravdnem postopku praviloma vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka, naložitev stroškov enega udeleženca v plačilo drugemu udeležencu pa je možna v primeru, če je stroške povzročil drugemu udeležencu po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njemu primerilo (primerjaj peti odstavek 40. člena ZNP-1). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je predlog treba zavreči kot nedopusten in to iz dveh razlogov: prvič zato, ker predlagatelj nima aktivne legitimacije, saj ni niti zemljiškoknjižni lastnik niti ne razpolaga z veljavnim razpolagalnim pravnim poslom, poleg tega pa iz predlagateljevih navedb izhaja, da sploh ne gre za spor o poteku meje, temveč o predmetu prodajne pogodbe, takega spora pa ni mogoče rešiti v nepravdnem postopku sodne ureditve meje. Predlog je vložil pravni strokovnjak – odvetnik, ki mu morajo biti znane procesne predpostavke za sprožitev nepravdnega postopka za ureditev meje, zato ni dvoma, da je tovrstno frivolno vlaganje predlogov treba razlagati kot krivdo v smislu petega odstavka 40. člena ZNP-1.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v II. točki izreka spremeni tako, da je predlagatelj dolžan prvemu nasprotnemu udeležencu povrniti stroške postopka na prvi stopnji v znesku 149,33 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka paricijskega roka dalje.

II. Predlagatelj je dolžan prvemu nasprotnemu udeležencu povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 104,66 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka paricijskega roka dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za ureditev meje (I. točka izreka sklepa, ni pritožbeno izpodbijano) in odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka se pritožuje prvi nasprotni udeleženec in med drugim navaja, da je bil predlagateljev predlog očitno neutemeljen oziroma nedovoljen, saj predlagatelj na podlagi izrecne zakonske določbe prvega odstavka 168. člena Zakona o nepravdnem postopku1 ni upravičeni predlagatelj postopka, pa tudi sicer je bila izbira postopka, v katerem je želel predlagatelj doseči svoj cilj, neustrezna in napačna, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.

3. Predlagatelj in druga nasprotna udeleženka na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ureditev stroškov v nepravdnem postopku je specifična, saj izhaja iz domneve, da se v nepravdnem postopku obravnavajo razmerja, katerih ureditev je v korist vseh udeležencev postopka, ki niso nujno v medsebojnem adversarnem razmerju kot v klasičnem pravdnem postopku. Zato praviloma vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka, naložitev stroškov enega udeleženca v plačilo drugemu udeležencu pa je možna v primeru, če je stroške povzročil drugemu udeležencu po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njemu primerilo (primerjaj peti odstavek 40. člena ZNP-1), kar je pravilno obrazložilo tudi sodišče prve stopnje.

6. Vendar pa je materialnopravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru ne gre za situacijo iz petega odstavka 40. člena ZNP-1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je predlog treba zavreči kot nedopusten in to iz dveh razlogov: prvič zato, ker predlagatelj nima aktivne legitimacije, saj ni niti zemljiškoknjižni lastnik niti ne razpolaga z veljavnim razpolagalnim pravnim poslom (primerjaj 6. do 9. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa), poleg tega pa iz predlagateljevih navedb izhaja, da sploh ne gre za spor o poteku meje, temveč o predmetu prodajne pogodbe, takega spora pa ni mogoče rešiti v nepravdnem postopku sodne ureditve meje (12. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Predlog je vložil pravni strokovnjak – odvetnik, ki mu morajo biti znane procesne predpostavke za sprožitev nepravdnega postopka za ureditev meje, zato ni dvoma, da je tovrstno frivolno vlaganje predlogov treba razlagati kot krivdo v smislu petega odstavka 40. člena ZNP-1. 7. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku2 v zvezi z 42. členom ZNP-1 pritožbi prvega nasprotnega udeleženca ugodilo in izpodbijani sklep v II. točki izreka spremenilo tako, da je predlagatelju naložilo, da nasprotnemu udeležencu povrne stroške postopka na prvi stopnji, ki obsegajo nagrado za odgovor na predlog (200 odvetniških točk ali 120 EUR), poleg tega pa še 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV na odvetniške storitve.

8. Ker je nasprotni udeleženec s pritožbo uspel, mu mora predlagatelj povrniti tudi stroške pritožbenega postopka (154. in 165. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), ki obsegajo nagrado za pritožbo (100 točk ali 60 EUR), 2 % materialnih stroškov, 22 % DDV in 30 EUR sodne takse. Vse stroške mora povrniti v roku 15 dni (313. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (378. člen Obligacijskega zakonika3).

1 Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1. 2 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP. 3 Uradni list RS, št. 83/2001 in nadaljnji, v nadaljevanju OZ.