Jedro

Po določbi 189. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) se preživnina določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Z izvršilnim naslovom določena preživnina pa se na predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena (prvi odstavek 197. člena DZ). Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb (190. člen DZ).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagateljice krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče sina nepravdnih strank zaupalo v varstvo in vzgojo materi A. A. (točka I. Izreka), očeta otrok je zavezalo k plačevanju preživninske obveznosti za B. v znesku 130,00 EUR in za hčerko C. v znesku 110,00 EUR mesečno (točka II. in IV. Izreka), stiki med B. in očetom bodo potekali po dogovoru med staršema v skladu s koristmi otroka (točka III. Izreka). V presežku za določitev in zvišanje preživnine pa je prvostopno sodišče zahtevek predlagateljice zavrnilo (točka VI. izreka). Predlog predlagateljice v delu, kjer zahteva, da se ji v varstvo in vzgojo zaupa hčerka C., je zavrglo (točka V. izreka). V odločbi o stroških postopka je odločilo, da stranki krijeta vsaka svoje stroške nepravdnega postopka (točka VII. Izreka).

2. Zoper zavrnilni del prvostopne sodbe (glede določitve preživnine za oba otroka - točka VI. Izreka) je pritožbo vložila predlagateljica. V pritožbi navaja, da je prvostopno sodišče sicer pravilno ugotovilo mesečne potrebe otrok ter pridobitne zmožnosti njune matere, zmotno pa je ugotovilo pridobitne zmožnosti očeta. Prvostopno sodišče sicer pravilno ugotavlja, da je oče otrok trenutno brez zaposlitve in prejemnik socialne pomoči, ni pa pravilen zaključen prvostopnega sodišča, da je nezmožen za delo zaradi čakanja na operativni poseg. Oče otrok je bil do nedavnega zaposlen, opravljal je težja montažna dela v tujini in tudi sedaj še občasno opravlja priložnostna dela za katera prejema plačilo. Oče otrok je tako zmožen plačevati višjo preživnino, kot jo je določilo sodišče. Prvostopno sodišče bi tudi moralo odločiti o verzijskem zahtevku, ne pa da je presodilo, da ni pristojno odločati o verzijskem zahtevku iz naslova preživninske obveznosti očeta. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo izpodbijane sodbe v skladu s pritožbenimi izvajanji. Uveljavlja pritožbene stroške.

3. Nasprotni udeleženec ni vložil odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ni sporno, da sta predlagateljica (nadalje mati) in nasprotni udeleženec (nadalje oče) starša sina B., rojenega ... in hčerke C., rojene ... Tudi ni pritožbeno sporno, da sta oba otroka zaupana v varstvo in vzgojo materi in tudi niso sporni določeni stiki, ki med očetom in otrokoma potekajo na podlagi dogovora med staršema. Izvaja se tako, da na vsakih 14 dni preko vikenda, v soboto ob 13.00 uri mati odpelje otroka k očetu in po otroka pride v nedeljo ob 13.00 uri. Na podlagi sodne poravnave I N 192/2020 z dne 30. 10. 2020 je dogovorjeno, da oče za hčerko plačuje mesečno preživnino v znesku 50,00 EUR, ki po zadnji valorizaciji znaša 57,85 EUR. Za B. preživnina pred izdajo izpodbijane sklepa še ni bila določena. Pritožbeno je sporna višina določene preživnine, ki jo je prvostopno sodišče za B. določilo v znesku 130,00 EUR mesečno in za C. zvišalo na znesek 110,00 EUR mesečno.

6.

7. Prvostopno sodišče pravilno ugotavlja, kar tudi ni pritožbeno sporno, da mesečne potrebe za preživljanje B. znašajo 569,00 EUR, C. pa 469,00 EUR. Tudi ni sporno, da je mati otrok brez zaposlitve, prejemnica denarne socialne pomoči v višini 688,77 EUR in otroškega dodatka v višini 646,94 EUR ter da je oče otrok tudi brez zaposlitve, prejema socialno pomoč v znesku 465,34 EUR in da drugih dohodkov nima in da za najem stanovanja plačuje najemnino 320,00 EUR mesečno. Prvostopno sodišče pravilno zaključuje, da je oče otrok, ki je pred tremi leti utrpel možgansko kap, trenutno pa boleha zaradi pilonidalnega sinusa (ognojek - abces v področju nad trtico) zaradi katerega bo potreben operativni poseg, v obravnavanem obdobju dejansko nezmožen za delo. Nasprotna pritožbena izvajanja, da je oče otrok sposoben za delo, so neutemeljena. Tako pa tudi drži nadaljnji zaključek prvostopnega sodišča, da trenutne materialne in pridobitne zmožnosti očeta znašajo le dobrih 460,00 EUR, kar prejema iz naslova socialne pomoči. Takšno materialno stanje in pridobitne zmožnosti očeta otrok ob izdaji prvostopne sodbe, tudi po presoji pritožbenega sodišča, narekujejo določitev oziroma spremembo preživnine, kot jo je določilo prvostopno sodišče. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena. Res pa je, da bodo predvidoma navedene zdravstvene težave očeta izvenele in bo tako oče otrok, rojen leta 1993, sposoben za delo, kar pomeni, da se bo lahko zaposlil, prejemal plačo in plačeval višjo preživnino za otroka.

8. Prvostopno sodišče v nepravdnem postopku pravilno v skladu z določbo prvega odstavka 199. člena DZ ni obravnavalo verzijskega zahtevka, ker je verzijski zahtevek potrebno zahtevati s tožbo v pravdnem postopku.

9. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa v skladu s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v zvezi s 366. členom in drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni ugotovilo uradoma upoštevanih kršitev določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (42. člen ZNP-1 v zvezi s 2. točko 365. člena ZPP).

10. Mati otrok s pritožbo ni uspela in zato krije sama svoje pritožbene stroške.