Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
11. 5. 2004
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 20. aprila 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
Ustavna pritožba A. A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 382/2003 z dne 6. 5. 2003 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Piranu št. P 271/2002 z dne 31. 3. 2003 se ne sprejme.
1.V pravdi zaradi motenja posesti je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo pritožničina predlog za izdajo začasne odredbe in tožbeni zahtevek za dopustitev nemotenega vstopa in souporabe trosobnega stanovanja v pritličju stanovanjske hiše v V. ter izročitev izvoda ključev vhodnih vrat stanovanja in pripadajoče kleti. V obrazložitvi je navedlo, da pritožnica ni prepričana o temeljni okoliščini, ki je odločujočega pomena za motenjski spor, to je o osebi motilca, kar pa ob tem, da toženka motenje zanika, ni dovolj za ugoditev zahtevku. Višje sodišče je zavrnilo pritožničino pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
2.V ustavni pritožbi pritožnica zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in načel pravne države iz 2. člena Ustave. Navaja, da je dedinja po zapustnici materi C. C., ki je med drugim zapustila tudi trosobno stanovanje, ki je predmet tožbenega zahtevka, tožena stranka v pravdi zaradi motenja posesti pa je drugi dedič, ki ji preprečuje vstop v stanovanje. Pritožnica meni, da ima kot dedinja pravico do varstva posesti na navedenem stanovanju in da sta sodišči že na prvi pogled očitno kršili materialno pravo. Člen 73 Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 6/80 in nasl. - v nadaljevanju ZTLR) namreč določa, da dedič postane posestnik zapustnikovih stvari v trenutku smrti, ne glede na to, kdaj pridobi dejansko posest nad stvarmi. Glede na navedeno določbo bi morali sodišči po mnenju pritožnice njenemu tožbenemu zahtevku ugoditi, saj naj bi imela toženka v času vložitve tožbe posest na navedenem stanovanju.
3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene kakšne človekove pravice ali temeljne svoboščine.
Pritožničinih očitkov, da so sodišča napačno uporabila materialno pravo, zato Ustavno sodišče ni pristojno presojati.
4.Pritožnica sicer zatrjuje tudi kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, vendar te kršitve z navedbami, s katerimi utemeljuje ustavno pritožbo, ne izkaže. Očitek, da sta sodišči očitno kršili materialno pravo, ker na podlagi določbe 73. člena ZTLR nista ugodili zahtevku, bi sicer lahko bil relevanten z vidika pravice iz 22. člena Ustave, ki vsebuje tudi prepoved sodniške samovolje. Očitek pa ni utemeljen. Odločitev v izpodbijanih sklepih namreč sploh ne temelji, kot to zmotno meni pritožnica, na razlagi določbe 73. člena ZTLR, temveč je bil pritožničin zahtevek zavrnjen zato, ker njen tožbeni zahtevek po presoji sodišč ni sklepčen. Razlogov, iz katerih bi takšna odločitev kršila njene ustavne pravice, pa pritožnica v ustavni pritožbi ne navaja.
5.Ker 2. člen Ustave ne vsebuje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, temveč temeljna ustavna načela (načela pravne države), se nanj za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati.
6.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic, kot ju zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger