Jedro

Upravni organ prve stopnje je s pomočjo seznama hišnih številk za naselja K., Š. in F. med leti 1952 in 1953, pravilno ugotovil, da je obravnavano premoženje ob podržavljanju pripadalo tudi članom vasi, ki pa niso uveljavljali vračila tega premoženja in niso člani novoustanovljene agrarne skupnosti, zato njihovi deleži v skladu s petim odstavkom 8. člena ZPVAS pripadajo občini, na območju katere ležijo.

Namen ZPVAS je v ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti in popravi krivic, storjenih s podržavljenjem premoženja nekdanjih agrarnih skupnosti v določenem obdobju po 2. svetovni vojni po zato določenem postopku. Določbe ZPVAS ne omogočajo posebnega ugotavljanja zakonitosti aktov oziroma predpisov o podržavljenju, zato za ugotavljanje zakonitosti aktov o podržavljenju ni zakonske podlage. Morebitne nepravilnosti pri izvedbi podržavljenja na obseg in vrsto pravic iz naslova vračanja premoženja nekdanjih agrarnih skupnosti ne morejo vplivati.

Tisti, ki niso člani novoustanovljene agrarne skupnosti in niso podali predloga za denacionalizacijo nacionaliziranega premoženja, niso pa tudi denacionalizacijski zavezanci, ne morejo imeti statusa stranke v postopku.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Upravni organ prve stopnje je z izpodbijano odločbo pod točko I.A izreka odločil, da je zavezanka Občina Sežana z dnem pravnomočnosti te odločbe dolžna izročiti nekdanjim članom Agrarne skupnosti K. - F. z imeni D.D., E.E., G.G., H.H. in I.I. ter Občini Sežana v skupno last in posest parc. št. 194, 345/1, 407, 425/37, 625/38, 733/1, 733/5, 1148/1, 1148/7, 1150/7 in 1181, vse k.o. ..., pod točko I.B pa, da Občini Sežana ostane neuveljavljena premoženjska pravica (skupna lastnina) za nepremičnine iz točke 1.A izreka po enem nekdanjem članu iz vasi F. in 25-tih nekdanjih članih iz vasi Š., v točki II/A izreka pa, da je zavezanec Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije z dnem pravnomočnosti te odločbe dolžan izročiti nekdanjim članom Agrarne skupnosti K.-F., kot so navedeni v točki I/A izreka in Občini Sežana v skupno last in posest parc. št. 733/6, 1186/1, 1186/2, 1186/3, 1186/4, 1186/5, 1199/41, 1199/42, 1239/3, 1239/4, 865/3, del parc. št. 1150/2, ki je sedaj parc. št. 1150/11 ter del parc. št. 1199/1, ki je sedaj parc. št. 1199/44, pod točko II./B izreka pa da Občini Sežana ostane neuveljavljena premoženjska pravica (skupna lastnina) za nepremičnine iz točke I/A izreka po enem nekdanjem članu iz vasi F. in 25-tih nekdanjih članih iz vasi Š. Pod točko III., IV. in V., ki pa niso predmet tega upravnega spora, saj jih tožeče stranke ne izpodbijajo, je odločil o vrnitvi nepremičnin v teh točkah navedenim članom nekdanje Agrarne skupnosti K.-F., pod točko VII. je odločil, da je odločba podlaga za izdajo odločbe o parcelaciji, na podlagi elaboratov parcelacije, izdelanih po izvedencu Geodetskem podjetju C. d.o.o., kot so navedeni v točki VI. izreka, pod točko VIII. pa, da je ta odločba po pravnomočnosti podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo pri parcelah in na imena upravičencev, kot je navedeno v podtočki (A) I, II, III, IV. in V. izreka. Pod točko IX. izreka je zavrnil vračilo tam navedenih nepremičnin v nacionaliziranem obsegu v skupno last in posest, zaradi obstoja ovir za vračilo, pod točko X. pa je zavrnil zahtevo za vračilo v tej točki navedenih nepremičnin v skupno last in posest kot neutemeljeno, saj parcele niso bile nacionalizirane nekdanjim članom Agrarne skupnosti K.-F. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedel, da je bilo število članov nekdanje Agrarne skupnosti vasi K., Š. in F., ugotovljeno na podlagi navedb odločbe o nacionalizaciji z dne 7. 9. 1960, iz katere izhaja, da so bila zemljišča navedena pod točko A dispozitiva izpodbijane odločbe, svoj čas lastnina graščine v R., ki je prešla v skupno lastnino posestnikov iz vasi Š. in F. Zavrnil je ugovor udeležencev upravnega postopka, da naj bi te nepremičnine ne bile predmet denacionalizacije po določbah Zakona o agrarnih skupnostih, ker naj bi po pripovedovanju starih ljudi, vaščani nepremičnine odkupili od graščine, zaradi česar so prvotni prevzemniki razpolagali z njimi vedno kot s svojo prosto lastnino. Ugotovil je, da so člani takratne Agrarne skupnosti K., Š. in F. v postopku nacionalizacije sami navedli podatek o številu članov AS. Upravni organ pa je dodatno pridobil seznam hišnih številk za relevantna naselja, in sicer po stanju med leti 1952 in 1953, torej gre za podatke, ki so najbližje relevantnemu datumu nacionalizacije 1947. V dokaznem postopku je ugotovil, da je nekdanja Agrarna skupnost štela 25 članov iz vasi Š., 6 članov iz vasi F. in 33 članov iz vasi K., katerim so bila z odločbo o nacionalizaciji odvzeta sporna zemljišča. Ker pa 25 članov iz vasi Š. ni uveljavljajo vračila tega premoženja in niso člani novoustanovljene agrarne skupnosti, njihov delež na skupnem premoženju pripada Občini Sežana. V nadaljevanju obrazložitve je navedel razloge, zaradi katerih je vlogo tožečih strank za vrnitev parcel navedenih pod točko V. do X. zavrnil. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je s svojo odločbo št. 490-7/2011/4 z dne 29. 8. 2011 zavrnilo pritožbo tožečih strank zoper točko I. in II. odločbe upravnega organa prve stopnje.

Tožeče stranke v tožbi izpodbijajo odločbo upravnega organa prve stopnje pod točko I/B in II/B v delu, ki se nanaša na premoženjsko pravico 25 nekdanjih članov iz vasi Š., ki je pripadla Občini Sežana (ter je ostala neuveljavljena premoženjska pravica (skupna lastnina) na parcelah navedenih v podtočki A izreka izpodbijane odločbe).

V tožbi navajajo, da vaščani Š. niso nikoli bili člani Agrarne skupnosti K.-F., saj so na premoženju stare Agrarne skupnosti K. imeli le pravico do paše in niso bili člani stare Agrarne skupnosti K., zato se ob javnem pozivu tudi nihče izmed njih ni prijavil v članstvo nove agrarne skupnoti. Člani Agrarne skupnosti K.-F. so premoženje odkupili od grofa v B., vendar kot lastniki niso bili vpisani, temveč je bila ob podržavljenju na listu B za sporne parcele kot lastnica navedena le „katastrska občina K.“. Nacionalizacijska odločba sicer v točki I/1 izreka navaja, da gre za nepremičnine skupne vasem Š. in F., ta trditev pa ni podprta niti s številom niti z imeni upravičencev, saj število izhaja le iz obrazložitve razlastitvene odločbe. Kdo naj bi bili posestniki iz vasi Š. pa ni mogoče ugotoviti niti iz nacionalizacijskega spisa. Po mnenju tožnikov je bilo zaradi navedenega dejansko stanje napačno ugotovljeno in bi morali biti vsi deleži nekdanje agrarne skupnosti vrnjeni članom novoustanovljene Agrarne skupnosti K.-F. Ugovarjajo tudi bistveno kršitev določb upravnega postopka, saj je izpodbijana odločba o nevračilu deležev upravičencev v vasi Š. nedoločna. Upravni organ bi namreč v postopku moral ugotoviti, kateri nekdanji člani agrarne skupnosti niso uveljavljali vračila nacionaliziranih nepremičnin, predvsem pa bi jih moral pritegniti v upravni postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožečih strank, vztraja pri razlogih navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoj sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. V obrazložitvi izpodbijane odločbe so podani pravilni razlogi za odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: Članom agrarnih skupnosti, organiziranih po ZPVAS, se na njihovo zahtevo vrnejo premoženjske pravice, ki so bile njim oziroma njihovim pravnim pravnim prednikom odvzete po predpisih, navedenih v 1. členu ZPVAS; na območjih, ki so bila po 1. svetovni vojni pod Kraljevino oziroma Republiko Italijo in so bila po 2. svetovni vojni priključena Republiki Sloveniji, pa tudi z drugimi akti oziroma predpisi (prvi odstavek 8. člena ZPVAS).

Iz upravnih spisov predvsem pa iz odločbe o podržavljenju Okrajnega ljudskega odbora Koper z dne 7. 9. 1960 izhaja, da so bile sporne nepremičnine podržavljene kot skupna lastnina posestnikov iz vasi Š. in F. V zadevi ni sporno, da so bile nepremičnine ob podržavljenju vpisane v ZK vl.št. 517 in 518 k.o. ..., in sicer kot skupna lastnina nekdanjih posestnikov katastrske občine ... Po mnenju sodišča je upravni organ prve stopnje s pomočjo seznama hišnih številk za naselja K., Š. in F. med leti 1952 in 1953, pravilno ugotovil, da je premoženje, ki je bilo ob podržavljenju vpisano v navedena dva zemljiško knjižna vložka v k. o. ..., ob podržavljenju pripadalo tudi 25-tim članom iz vasi Š., ki pa niso uveljavljali vračila tega premoženja in niso člani novoustanovljene agrarne skupnosti, zato njihovi deleži v skladu s petim odstavkom 8. člena ZPVAS pripadajo občini, na območju katere ležijo. Občina tako postane članica agrarne skupnosti in zagotovi izvajanje pravic drugim ter novim članom agrarne skupnosti.

Neutemeljen je ugovor tožečih strank, ki se nanaša na nezakonitost odločbe o nacionalizaciji Okrajnega ljudskega odbora Koper z dne 7. 9. 1960, iz katere izhaja, da je podržavljeno premoženje pripadalo tudi 25-tim članom iz vasi Š. Namen ZPVAS je v ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti in popravi krivic, storjenih s podržavljenjem premoženja nekdanjih agrarnih skupnosti v določenem obdobju po 2. svetovni vojni po zato določenem postopku. Določbe ZPVAS ne omogočajo posebnega ugotavljanja zakonitosti aktov oziroma predpisov o podržavljenju, zato za ugotavljanje zakonitosti aktov o podržavljenju ni zakonske podlage. Morebitne nepravilnosti pri izvedbi podržavljenja na obseg in vrsto pravic iz naslova vračanja premoženja nekdanjih agrarnih skupnosti ne morejo vplivati. Ugovor tožečih strank, da bi upravni organ moral preverjati zatrjevane nezakonitosti aktov o podržavljenju tako ni utemeljen.

Neutemeljen je tudi ugovor tožečih strank, da bi upravni organ prve stopnje moral v upravni postopek pritegniti tudi 25 nekdanjih posestnikov iz vasi Š. Vložitev zahtevka za vrnitev odvzetega premoženja je v izključni pristojnosti vsakega od nekdanjih članov agrarne skupnosti oziroma njihovih dedičev (prvi odstavek in drugi odstavek 8. člena ZPVAS). Navedeni posestniki niso člani novoustanovljene agrarne skupnosti in niso podali predloga za denacionalizacijo nacionaliziranega premoženja, niso pa tudi denacionalizacijski zavezanci, zato ne morejo imeti statusa stranke v tem postopku. Neutemeljen pa je tudi ugovor tožeče stranke, da bi moral upravni organ poimensko ugotoviti, kdo so upravičenci, ki niso uveljavljali vrnitve podržavljenega premoženja, in kolikšen je njihov delež. Glede na to, da je upravni organ prve stopnje v postopku ugotovil, da 25 posestnikov iz vasi Š. ni uveljavljalo vračanja lastninske pravice na nacionaliziranih nepremičninah, je, kot je bilo že obrazloženo, postal neuveljavljeni delež last občine na katerem sporne nepremičnine ležijo, zato tudi po mnenju sodišča v postopku ni bilo treba ugotoviti, kdo so bili upravičenci, ki niso zahtevali vračila nacionaliziranega premoženja, saj je za odločanje o vračilu to dejstvo nepomembno.

Ob upoštevanju navedenega je sodišče tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, odločba pa pravilna in na zakonu utemeljena.

K točki II. izreka: Vsaka stranka v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 trpi svoje stroške postopka, glede na to, da je sodišče tožbo tožečih strank kot neutemeljeno zavrnilo.