Jedro

Ker tožnicama ni uspelo izkazati, da je toženka kakorkoli posegla v njuno nepremičnino, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek, temelječ na določbi 92. člena SPZ, pravilno zavrnilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sodba potrdi.

II. Tožnici sta dolžni nerazdelno toženki povrniti 229,36 EUR pritožbenih stroškov, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je dolžna toženka tožnicama v roku 15 dni izročiti v neposredno in izključno posest brez pravnega naslova zasedeni del nepremičnine parc. št. 1 k. o. X v delu, ki leži na navedeni parceli v dolžini 190 metrov, v širini 3 metre oziroma kakor je označeno v izvedenskem mnenju izvedenca geodetske stroke, ki je sestavni del sodbe. Odločilo je še, da sta tožnici dolžni toženki povrniti 382,57 EUR pravdnih stroškov, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo sta tožnici (osebno) vložili pravočasno pritožbo „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlagali, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Vztrajata pri trditvah, da so meritve sodnega izvedenca nepravilne, saj elaborat sodne meritve I. 2173 obsega skico meritev in drugi del, ki obsega koordinate, med skico in koordinatami pa so velika odstopanja. Ta odstopanja pritožnici obširno pojasnjujeta tako v zvezi s severno mejo ceste, kot z južno mejo. Navajata, da je bil leta 2005 sklenjen dogovor med Občino X in Ministrstvom za okolje in prostor, da se parc. št. 10 ne zmanjša, da postane cesta enosmerna, saj ostali del cestišča zasedata g. A.A. in g. B.B. Leta 2000 je bilo kužno znamenje, ki se nahaja na vzhodni strani ... ceste, prestavljeno za 3 m proti jugu, proti X, samo zato, ker se je prva tožnica pritožila na napačno prikazovanje sodne meje. Tudi ni šlo za rekonstrukcijo ceste, ampak je bila ta zgrajena na novo. Tožnici sta nato vložili še dopolnitev pritožbe (3.7.2015), ki pa je prepozna, zato je pritožbeno sodišče ni upoštevalo.

3. Toženka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravilno in zakonito je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek, temelječ na določbi 92. člena Stvarnopravnega zakonika,(1) zavrnilo. Tožnicama ni uspelo izkazati, da je toženka kakorkoli posegla v njuno nepremičnino – parc. št. 1 k. o. X. Obširne in prepričljive razloge sodišča prve stopnje za takšen zaključek sodišče prve stopnje v celoti sprejema in jih ne ponavlja, pritožbene navedbe pa jih ne morejo izpodbiti.

6. Toženka je potrditvah tožnic javno cesto na parc. št. 3 k. o. X,(2) ob asfaltiranju razširila tako, da je posegla v njuno nepremičnino. Sodišče prve stopnje je, predvsem na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca geodetske stroke, ki je v mnenju upošteval potek sodno določene meje, ki je tudi urejena meja, zaključilo, da temu ni tako. Utemeljeno je štelo mnenje izvedenca za „precizno in z vseh vidikov preverjeno izvedensko mnenje“ in pravilno ocenilo, da je izvedenec prepričljivo zavrnil tudi vse pripombe tožnic na mnenje, tako v dopolnitvi mnenja kot ko je bil zaslišan in s pojasnili ob sodelovanju na naroku na kraju samem. V celoti je preveril tudi trditve tožnic, kot jih izpostavljata v pritožbi(3) .

7. Pritožbene navedbe pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje ne morejo izpodbiti, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter sodbo potrdilo (353. člen ZPP).(4)

8. Upoštevaje uspeh pravdnih strank v pritožbenem postopku, sta tožnici dolžni toženki povrniti stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP) in sicer nagrado za postopek z rednimi pravnimi sredstvi po tar. št. 3210 Zakona o odvetniški tarifi v višini 168,00 EUR, 20,00 EUR iz naslova pavšalnega zneska za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 tega zakona, skupaj 188,00 EUR, z 22 % DDV 41,36 EUR, pa 229,36 EUR. Te stroške sta dolžni toženki povrniti v roku 15 dni po prejemu sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Op. št. (1): Lastnik lahko od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari; lastnik mora dokazati, da ima na stvari, katere vrnitev zahteva, lastninsko pravico in da je stvar v dejanski oblasti toženca; uveljavljanja zahtevka iz prvega odstavka tega člena ne zastara.

Op. št. (2): Ki je (tudi) potrditvah tožnic v zemljiški knjigi vpisana kot javno dobro.

Op. št. (3): Kolikor te ne predstavljajo nedovoljenih pritožbenih novot. Op. št. (4): Ob nespornih trditvah obeh pravdnih strank, da je cesta kategorizirana kot javna cesta, ki je s tem postala javno dobro, tožnici tudi sicer z zahtevkom ne moreta uspeti.