17/3-1994

S K L E P

Ustavno sodišče je na seji dne 17/3-1994 obravnavalo pobudo Vojislava Tomića iz Ljubljane in

s k l e n i l o :

Ustavno sodišče pobude ne sprejme in ne začne postopka za oceno ustavnosti 1. in 81. člena zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 1/91-I).

O b r a z l o ž i t e v

Pobudnik predvsem meni, da se določba prvega odstavka 1. člena zakona o tujcih, ki določa, da je tujec po tem zakonu vsakdo, ki ni državljan Republike Slovenije, ne bi smela nanašati tudi na pripadnike drugih narodov in narodnosti Jugoslavije, ki že dolgo stalno žive v Sloveniji kot nekdanji državljani prejšnje skupne domovine Jugoslavije. Prav tako se po njegovem mnenju zakon o tujcih ne bi smel nanašati na tiste, ki zaprosijo za pridobitev slovenskega državljanstva na podlagi določb zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I, 38/92 in 61/92) o naturalizaciji, kar pa da preprečujeta določbi 81. člena zakona o tujcih. Sam že od dvajsetega leta dalje ne živi več v svojem rojstnem kraju. V Slovenijo je prišel po uradni dolžnosti kot državljan SFRJ; vse svoje državljanske dolžnosti je izpolnjeval v Sloveniji.

Zaprosil je sicer za pridobitev državljanstva na podlagi naturalizacije, vendar njegovi prošnji na prvi stopnji ni bilo ugodeno. Zaradi tega naj bi bil prikrajšan v človekovih pravicah, ki jih določa ustava in pri tem izrecno omenja zlasti določbe 14., 15., 22., 32., 33., 34., 35., 61., 62. in 63. člena ter Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Pritožuje se tudi zoper postopek Mestnega sekretariata za notranje zadeve Ljubljana in zoper odločitev Medobčinskega sodnika za prekrške v Ljubljani, s katero je bil denarno kaznovan po 80. členu zakona o tujcih, po izteku veljavnosti dovoljenja za začasno prebivanje.

Ustavno sodišče pobude ni sprejelo.

Bistvo pobudnikovih obširnih vlog je mogoče strniti v njegovo prepričanje, da zakon o tujcih državljanov drugih republik prejšnje SFRJ ne bi smel uvrščati med tujce zaradi prejšnjega skupnega državljanstva SFRJ. Republika Slovenija je po svoji osamosvojitvi v neodvisno državo izpolnila obljubo, vsebovano v izjavi o dobrih namerah, sprejeto v Skupščini Republike Slovenije dne 6/12-1990, s katero je zagotovila vsem pripadnikom drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti s stalnim prebivališčem v Sloveniji, da lahko pridobijo državljanstvo, če to želijo. Z določbami 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije jim je namreč zagotovila, če imajo prijavljeno stalno prebivališče in v Sloveniji dejansko živijo, pravico do pridobitve slovenskega državljanstva, če v šestih mesecih po uveljavitvi zakona to zahtevajo. To ureditev tudi upošteva zakon o tujcih, ki prav v izpodbijanem 81. členu izrecno določa, da določbe zakona o tujcih ne veljajo za državljane SFRJ, ki zaprosijo za slovensko državljanstvo po 40. členu zakona o državljanstvu Republike Slovenije, oziroma začno veljati šele po izteku dveh mesecev po preteku roka, v katerem bi lahko zaprosili za državljanstvo, oziroma po izdaji dokončne (negativne) odločbe. Dana je bila torej posebna možnost za pridobitev slovenskega državljanstva vsem v Sloveniji stalno prebivajočim državljanom drugih republik, če so to želeli.

Zaradi tega po mnenju ustavnega sodišča ni podlage za trditev, da taka ureditev posega v enakost človekovih pravic in temeljnih svoboščin, v enakost pred zakonom, ali pa v posamezne pravice in svoboščine, ki jih navaja pobudnik, saj je bila pridobitev državljanstva in s tem tudi državljanskih pravic odvisna od odločitve samih prizadetih.

Del pobudnikovih navedb se nanaša na posamezne postopke, v katerih uveljavlja svoje pravice in pravne interese ali pa se čuti zaradi vodenja postopkov prizadetega. Ustavno sodišče pa za to ni pristojno, saj ne more posegati v postopke odločanja o posameznikovih pravicah in pravnih interesih s posamičnimi akti, razen v postopku odločanja o ustavni pritožbi, vendar tudi v tem primeru le, če so kršene človekove pravice in temeljne svoboščine in ko je izčrpano pravno varstvo.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 7. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave in 15. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) v naslednji sestavi: predsednik dr. Peter Jambrek in sodniki dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k

dr. Peter Jambrek