- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 3547/2009
ECLI:SI:VSLJ:2009:II.CP.3547.2009 Civilni oddelek
Povzetek
- Ločeno obravnavanje zahtevkov v pravdnem postopkuAli je sklep sodišča o ločenem obravnavanju zahtevkov dovoljen za pritožbo?
- Dovoljenost pritožbeKdaj je pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje dovoljena?
- Procesno vodstvoKakšne so pravice strank v zvezi s sklepi o procesnem vodstvu?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Sklep sodišča, s katerim odloči, da se ločeno obravnavajo posamezni zahtevki iste tožbe, ima značaj procesnega vodstva in se lahko izpodbija šele s pravnim sredstvom proti končni odločbi.
Izrek
Pritožba tožeče stranke se zavrže.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se tožbeni zahtevki tožnika pod točko 2 do 5 tožbe izločijo iz spisa in se bodo obravnavali ločeno.
Zoper navedeno odločitev se tožnik po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje, uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka in pritožbenemu sodišču predlaga razveljavite izpodbijanega sklepa. Uvodoma opozarja, da sodišče svoje odločitve sploh ni ustrezno obrazložilo, saj ni pojasnilo, katere kriterije iz člena 300 ZPP je uporabilo. Pri tem je prezrlo načelo ekonomičnosti postopka z namenom zaključiti zadevo s čim manj stroški. Teh pa bi bilo manj v enem postopku, tako pa bo potrebno več narokov in več vlog, kar bo podražilo postopek. Zahtevki res temeljijo na različni dejanski in pravni podlagi, a med istima strankama in je enovit postopek smiseln tudi zaradi sklenitve morebitne poravnave. Pospešitev obravnavanja in manjši stroški tako narekujejo enotno obravnavanje zadeve.
Pritožba ni dovoljena.
Zoper sklep sodišča prve stopnje je dovoljena pritožba, če ni v tem zakonu določeno, da ni pritožbe. Če ta zakon izrecno določa, da ni posebne pritožbe, se sme sklep sodišča prve stopnje izpodbijani samo v pritožbi zoper končno odločbo (1. in 2. odstavek 363. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Zoper sklepe, ki se nanašajo na vodstvo obravnave, ni posebne pritožbe (4. odstavek 298. člena ZPP).
Sklep sodišča, s katerim odloči, da se ločeno obravnavajo posamezni zahtevki iste tožbe (3. odstavek 300. člena ZPP), ima značaj procesnega vodstva in se lahko izpodbija šele s pravnim sredstvom proti končni odločbi (glej Zakon o pravdnem postopku s komentarjem, 2. knjiga, stran 635 in 642). Izpodbijani sklep sicer res vsebuje pravni pouk, po katerem naj bi bila pritožba dovoljena, vendar pa s sklepom pravdni stranki ni mogoče podeliti pravic, ki jih zakon ne priznava.
Ker je tako pritožba tožnika nedovoljena, saj bo sklep sodišča o procesnem vodstvu lahko izpodbijal le s pritožbo zoper končno sodno odločbo, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrglo kot nedovoljeno (1. točka 365. člena ZPP).