Jedro

Za trditve, da je bilo z upnikom dogovorjeno, da se plačilo dolga odloži do vnočenja bančne garancije s strani X banke, oziroma do poplačila dolžnikove terjatve s strani Y investicijske družbe, smiselno torej, da rok za izpolintev še ni potekel, dolžnik ni predložil niti predlagal nobenih dokazov. Zato je ugovor neobrazložen. Po določbi 3. odst. 53. člena, v zvezi s 1. odst. 62. člena ZIZ odgovor na neobrazložen (neutemeljen) ugovor dolžnika izrečno ni predviden. Upnika tako ne bi zadele pravne posledice iz 1. odst. 58. člena ZIZ, zato priglašenI stroški za odgovor na ugovor niso potrebni izvršilni stroški.

Izrek

Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi. Zahteva upnika za povrnitev stroškov odgovora na ugovor se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je štelo ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) za neutemeljenega (po 2. odst. 53. člena ZIZ) in ga po 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. V pravočasnem ugovoru je dolžnik med drugim navedel, da je bilo z upnikom dogovorjeno, da se računi plačajo takoj po vnovčenju bančne garancije s strani X banke d.d., oziroma po poplačilu terjatev dolžniku s strani Y izvozne družbe. V dokaz obstoja in zavarovanja terjatve je k ugovoru priložil garancijo jamstva (priloga B1), dopis X banke Tuzla d.d. (B2), polico za zavarovanje izvoznih terjatev (B3), primopredajni zapisnik (B4), obvestilo o zamudi plačila (B5) in opomine (B6-9). V odgovoru na ugovor je upnik navedel, da med njim in dolžnikom ni bil sklenjen nikakršen dogovor o odložitvi plačila dolga in da dolžnik za nasprotno ni predložil nobenih dokazov. Priglasil je tudi stroške odgovora na ugovor. Ugovor ni utemeljen. Sodišče druge stopnje je najprej preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze zanje, sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Ugovor dolžnika teh pogojev ne izpolnjuje. Za trditve, da je bilo z upnikom dogovorjeno, da se plačilo dolga odloži do vnovčenja bančne garancije s strani X banke Tuzla, oziroma do poplačila dolžnikove terjatve s strani Y investicijske družbe, smiselno torej, da rok za izpolnitev še ni potekel, namreč dolžnik ni predložil niti predlagal nobenih dokazov. K ugovoru je sicer priložil garancijo jamstva (priloga B1), dopis X banke Tuzla d.d. (B2), polico za zavarovanje izvoznih terjatev (B3), primopredajni zapisnik (B4), obvestilo o zamudi plačila (B5) in opomine (B6- 9), vendar pa teh dokazov ni moč šteti za dokaz v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. V tem postopku mora namreč dolžnik dokazati trditve o tem, da je bil z upnikom sklenjen dogovor o odložitvi plačila dolga in ne obstoj in zavarovanje terjatve, ki jo ima dolžnik do družbe S. d.o.o. iz Tuzle. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega. Tako so razlogi, ki so pri odločanju sodišča druge stopnje na podlagi 5. odst. 62. člena ZIZ pomembni, lahko le še tisti, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP in zadnji odst. 55. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje ugotavlja, da teh razlogov v obravnavanem primeru ni. Zato je ugovor zavrnilo kot neutemeljen in sklep o izvršbi na podlagi 2. odst. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo. Po določbi 3. odst. 53. člena, v zvezi s 1. odst. 62. člena ZIZ odgovor na neobrazložen (neutemeljen) ugovor dolžnika izrečno ni predviden. Upnika tako ne bi zadele pravne posledice iz 1. odst. 58. člena ZIZ, zato priglašeni stroški za odgovor na ugovor niso potrebni izvršilni stroški (5. odst. 38. člena ZIZ) in jih trpi upnik sam (1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).