Jedro

Abstraktna nevarnost za izrek ukrepa omejitve pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov ne zadošča, kot tudi ne za prisilni ukrep zdravljenja v psihiatrični bolnišnici pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe. Gre za prisilni ukrep, ki posega v različne ustavne pravice posameznika, zato ne more temeljiti na splošnih ugotovitvah izvedenca (ki jih sodišče le povzema) ?da se ni dovolj hranila, ob tem nakupovala velike količine hrane in da so jo vodili kot depresivno stanje v nosečnosti?. Manjka tudi obrazložitev zaključka sodišča prve stopnje, da vzrokov ogrožanja sebe in otroka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom N. C. omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov (1. točka izreka) in jo zadržalo na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike Ljubljana najdlje do 9. 7. 2012 (2. točka izreka).

2. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožila N. C. in navedla, da ni imela pravice podati svoje izjave in dokazov oziroma jih pojasniti. Ne more razumeti, da je bila sprejeta na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom, ker ne kaže nobenih duševno psiholoških simptomov za poporodno depresijo, ampak je stvar v tem, da je v Splošni bolnišnici Novo mesto dobila premalo hrane in pijače in tako shujšala za tri kilograme. Ko je prispela v bolnišnico Novo mesto ob 22.00, ni dobila nič za jesti niti za piti, njenega fanta tudi niso pustili, da bi šel iskat hrano v avto. Bila je lačna, kljub temu pa je otroka dojila večkrat. Prehranjuje se po Montignac-u in so se vsi čudili, da je kljub veliko zaužite hrane še vedno lačna. V splošni bolnišnici na oddelku za enodnevno bivanje je imela še več drugih težav, in sicer, se ni dalo tuširati in iti na sveži zrak. Hčerka se je rodila 6. 6. 2012, imela je malo zlatenice, sedaj je stanje že veliko boljše in veliko bolj je in se je tudi že veliko zredila. V nadaljevanju pritožbe opisuje gibanje teže otroka po porodu. Pediatrinja je 22. 6. 2012 punčko zelo podrobno pregledala in ugotovila, da nima nobenih težav, napotnico za bolnico pa je napisala zato, da punčko v Bolnišnici Novo mesto dva dni intenzivno opazujejo. Tudi njo so opazovali psihologi in delali psihološke teste. Ugotovili so, da je hiperaktivna in tudi njen otrok je hiperaktiven. Nista pa podhranjeni, tako kot piše v sklepu sodišča. V sklepu je tudi napisano, da jo je obiskal odvetnik P. P., katerega sploh še ni videla in ne ve kdo je. Zahteva drugega odvetnika, da bo branil njene pravice.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V skladu z 39. členom Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) je dopustno zdravljenje osebe na oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: - če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, - če je ogrožanje in prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in - če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v postopku pred sodiščem prve stopnje niso bile konkretizirano ugotovljene zakonske predpostavke iz 39. člena ZDZdr, da se udeleženko brez njene privolitve zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice. Najprej pritožbeno sodišče meni, da je bila udeleženki odvzeta pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov, ne da bi sodišče za tako odločitev navedlo prepričljive razloge. Iz podatkov v spisu izhaja, da je izvedenec predlagal, da se udeleženki v celoti omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov, ker ocenjuje, da bi lahko nastale škodljive posledice za zdravje osebe ali zaupnost oziroma varnost drugih. V tem delu gre le za prepis zakonskega teksta (tretji odstavek 64. člena in tretji odstavek 47. člena ZDZdr) in niso ugotovljene nobene konkretne okoliščine. Abstraktna nevarnost pa za izrek ukrepa omejitve pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov ne zadošča, kot tudi ne za prisilni ukrep zdravljenja v psihiatrični bolnišnici pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe. Gre za prisilni ukrep, ki posega v različne ustavne pravice posameznika, zato ne more temeljiti na splošnih ugotovitvah izvedenca (ki jih sodišče le povzema) ?da se ni dovolj hranila, ob tem nakupovala velike količine hrane in da so jo vodili kot depresivno stanje v nosečnosti?. Manjka tudi obrazložitev zaključka sodišča prve stopnje, da vzrokov ogrožanja sebe in otroka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. 6. Izpodbijani sklep zaradi povedanega nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar predstavlja kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. Izpodbijani sklep je višje sodišče zato razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP). Določbe ZPP so smiselno uporabljene na podlagi prvega odstavka 30. člena ZDZdr in 37. člena ZNP.