Jedro

Revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice. Te pravice med drugim nima oseba, ki vloži revizijo za stranko brez ustreznega pooblastila.

Revizijo je za toženo stranko vložil (podpisal) podpredsednik sodnega sveta. Ob tem pa ni zatrjeval ne izkazal odsotnosti predsednice sodnega sveta, niti ni predložil njenega morebitnega pooblastila za vložitev revizije v konkretni zadevi, ne izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo, s katero je sodišče prve stopnje tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo sodnega sveta odpravilo in mu zadevo vrnilo v ponovni postopek, je tožena stranka vložila revizijo.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Po četrtem odstavku 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice. Te pravice med drugim nima oseba, ki vloži revizijo za stranko brez ustreznega pooblastila.

4. Zakon o sodiščih ne določa, kdo zastopa sodni svet, določa le, da ima predsednika (19. člen) ter da se s poslovnikom uredi postopek poteka sej in način odločanja v zadevah, ki niso zajete v drugem odstavku 28. člena tega zakona, ter druga vprašanja v zvezi z delom sodnega sveta (četrti odstavek 28.a člena). Iz 7. člena Poslovnika sodnega sveta (v nadaljevanju poslovnik) izhaja, da predsednik sodnega sveta predstavlja in zastopa sodni svet ter vodi njegovo delo. V primeru, ko je predsednik odsoten, ali mu je prenehala funkcija, ga nadomešča podpredsednik sodnega sveta (prvi odstavek). Predsednik lahko pooblasti podpredsednika, člana ali sekretarja sodnega sveta, da pri opravljanju posameznih nalog predstavlja sodni svet (drugi odstavek). Predsednik brez omejitev zastopa sodni svet v sodnih postopkih (četrta alineja 10. člena).

5. Poleg tega po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 dejanja v postopku s pritožbo in z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu primerno uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 za vprašanja, ki v tem zakonu niso urejena, v četrtem odstavku 86. člena omenjeno pooblastilo razširja s tem, da dopušča opravljanje pravdnih dejanj v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi tudi stranki sami ali njenemu zakonitemu zastopniku v primerih, če imata opravljen pravniški državni izpit. Vendar morata glede na določbo 367.č člena ZPP to izkazati najkasneje ob vložitvi revizije, sicer se vloga zavrže. Ker vprašanja dopustnosti vložitve revizije v upravnem sporu s strani stranke same ali njenega zakonitega zastopnika, njunih kvalifikacij ter njihovega izkazovanja v ZUS-1 niso urejena, se uporabijo omenjene določbe ZPP.

6. V obravnavani zadevi je revizijo za toženo stranko vložil (podpisal) podpredsednik sodnega sveta. Ob tem pa ni zatrjeval ne izkazal odsotnosti predsednice sodnega sveta, niti ni predložil njenega morebitnega pooblastila za vložitev revizije v konkretni zadevi, ne izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Revizija zato ni dovoljena.

7. Ob tem Vrhovno sodišče dodaja, da tudi v primeru, če bi vlagatelj revizije izpolnil omenjene zahteve, revizija ne izpolnjuje pogojev za dovoljenost iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju teh pogojev na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

8. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se sklicuje tožena stranka, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

9. Tožena stranka v zvezi s tem v reviziji navaja le, da gre v obravnavani zadevi „za pomembna pravna vprašanja, o katerih Vrhovno sodišče še ni odločalo, so pa povezana z varovanjem javnega interesa za zagotavljanje kakovostnega in odgovornega sodstva“. V nadaljevanju problematizira ureditev odločanja o tožbi zoper odločbo sodnega sveta v upravnem sporu pred Upravnim sodiščem RS, temu sodišču pa očita nepravilno uporabo več določb Zakona o sodniški službi. S temi navedbami tožena stranka ni izkazala obstoja pogoja za dovoljenost revizije po omenjeni točki 83. člena ZUS-1. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010).

10. Vrhovno sodišče je revizijo glede na vse navedeno zavrglo kot nedovoljeno (89. člen ZUS-1).