Jedro

Tožena stranka, ki sedaj v reviziji zatrjuje, da ji ni bilo znano, za katero obdobje se ugotavlja dobrovernost posesti tožečih strank, v pravnomočno zaključenem postopku ni nastopala sama, ampak jo je zastopal kvalificirani pooblaščenec, kateremu ni moglo biti neznano, da je, zaradi trditev tožeče stranke, da njena dobroverna posest traja že od leta 1961, pravnorelevantno tudi obdobje pred letom 1972 v katerem je bil izdan sklep o domiku.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožene stranke za obnovo postopka v zadevi opr. št. P 138/90, v kateri je bilo pravnomočno odločeno, da so tožniki solastniki parcele št. 510, ki je pripisana vl. št. 9 k.o. K., toženi stranki pa naloženo, da mora tožnikom izstaviti listino, ki bo primerna za vpis njihove solastninske pravice v zemljiško knjigo.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočnemu sklepu sodišča druge stopnje je vložila tožena stranka pravočasno revizijo in v njej uveljavljala revizijska razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlog za obnovo postopka je brez dvoma utemeljen, saj bi bila po izvedbi dokaza z zaslišanjem priče S. H. za toženo stranko izdana ugodnejša odločba. V prejšnjem postopku je bila tožena stranka prepričana, da se vsa vprašanja glede uživanja nepremičnine parc. št. 510 k.o. K. nanašajo le na obdobje po izdaji sklepa o domiku in da ni pomembno uživanje sporne nepremičnine pred izdajo navedenega sklepa. Tožena stranka je preprosta, ne najbolj zdrava oseba, ki v pravnomočno končanem postopku ni mogla vedeti, da je odločilno tudi obdobje pred izdajo sklepa o domiku. Reviziji naj se ugodi in predlagana obnova postopka dovoli. Podrejeno naj se sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavita in zadeva vrne v novo odločanje sodišču druge ali prve stopnje.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, ter Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (390. člen v zvezi s 400. členom zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni utemeljena.

V pravnomočno zaključenem pravdnem postopku je tožeča stranka zatrjevala, da je na sporni nepremičnini parc. št. 510, vl.št. 9, k.o. K. pridobila lastninsko pravico s priposestvovanjem, po izvedenem dokaznem postopku pa je bilo ugotovljeno, da je bila skupaj s pravnimi predniki dobroverni posestnik sporne nepremičnine dvajset let, pri čemer je pričela sporno nepremičnino dobroverno uživati že leta 1961, njena dobroverna posest pa je trajala vse do leta 1982. Tožena stranka, ki sedaj v reviziji zatrjuje, da ji ni bilo znano, za katero obdobje se ugotavlja dobrovernost posesti tožečih strank, v pravnomočno zaključenem postopku ni nastopala sama, ampak jo je zastopal kvalificirani pooblaščenec, kateremu ni moglo biti neznano, da je, zaradi trditev tožeče stranke, da njena dobroverna posest traja že od leta 1961, pravnorelevantno tudi obdobje pred letom 1972 v katerem je bil izdan sklep o domiku.

Sicer pa je za odločitev o predlogu tožene stranke za obnovo pravnomočno končanega postopka odločilna le pravilna ugotovitev sodišč druge in prve stopnje, da šele v obnovitvenem postopku zatrjevano dejstvo, da naj bi tožena stranka imela v letih 1970, 1971 in 1972 sporno nepremičnin v najemu, sploh ni novo dejstvo, ki bi lahko na podlagi določbe 9. točke 421. člena ZPP pripeljalo do obnove postopka. Če bi bila trditev o najemu v letih 1970, 1971 in 1972 točna, bi bilo to dejstvo toženi stranki znano ne le ves čas postopka, ki je bil s sodbo opr. P 138/90 pravnomočno končan, ampak že vse od leta 1970, ko naj bi se zatrjevani najem začel. Dejstvo zatrjevanega najema je tedaj obstajalo že med tekom prejšnjega postopka, tožena stranka pa je zanj vedela in bi ga zato lahko navedla že v prejšnjem postopku vse do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva, česar pa ni storila. Zato je bil njen predlog za obnovo postopka pravno pravilno kot neutemeljen zavrnjen.

Iz navedenih razlogov je vrhovno sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen v zvezi s 400. členom ZPP).