Jedro

Posledica pravila, da se položaj dolžnika zaradi prenosa terjatve ne sme poslabšati, je, da na tek zastaralnega roka ne vpliva okoliščina, da je izpolnitelj upniku morebiti izpolnil z nekajmesečno zamudo. Sicer bi s tem prihajalo do podaljševanja zastaralnega roka v breme etažnih lastnikov, kar pa ni dopustno. Morebitna kasnejša izpolnitev ima tako posledice le na prehod pravic na izpolnitelja, ne pa na zastaralni rok, ki je dotlej že potekel. Zato je pravno nepomembno, ali je tožeča stranka (upravnik) toženi stranki (etažnemu lastniku) mesečne razdelilnike pošiljala redno. Prav tako je nepomembno, kdaj je tožeča stranka s strani tretjega izstavljeni račun dejansko plačala. Terjatev tretjega (dobavitelja) je namreč nastala s tem, ko je ta dobavil blago ali opravil storitve za nepremičnino (električno energijo, vodo, ipd.) in takrat začne teči tudi zastaranje, upravnik pa z izpolnitvijo le vstopi v pravni položaj svojega prednika - etažnega lastnika.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi: - v I. točki izreka v delu, ki se nanaša na I. odstavek izreka sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 205784/2012 z dne 27. 12. 2012, za znesek 724,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 12. 2012 dalje do plačila, - v I. točki izreka v delu, ki se nanaša na III. odstavek izreka sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 205784/2012 z dne 27. 12. 2012, v celoti in - v II. točki izreka v celoti.

II. V preostalem delu I. točke izreka izpodbijane sodbe, tj. za znesek 3.474,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 12. 2012, pa se pritožba zavrne in se v tem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 205784/2012 z dne 27. 12. 2012 tudi v I. in III. odstavku izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo (tč. I izreka izpodbijane sodbe). Tožeči stranki je naložilo, da toženi stranki povrne 579,85 EUR pravdnih stroškov (tč. II izreka izpodbijane sodbe).

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni in v celoti ugodi tožbenemu zahtevku oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Tožeča stranka je upravnik poslovne stavbe z več posameznimi deli, kar je postalo nesporno (prvi odstavek 214. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) z vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi, ko je tožena stranka navedla, da tožeča stranka (upnik) opravlja storitve upravljanja poslovne stavbe, v kateri ima tožena stranka (dolžnik) sedež (l. št. 12 sodnega spisa). Med pravdnima strankama nadalje ni sporno, da je stavba na naslovu D. poslovna stavba. Zato ni mogoče uporabiti določb SZ-1 na podlagi petega odstavka 2. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1), ki določa, da če so v stanovanjski stavbi tudi poslovni prostori in je več kot polovica površine namenjena stanovanjem, je takšna stavba po tem zakonu stanovanjsko poslovna. Sporno razmerje je zato treba presojati po Stvarnopravnemu zakoniku (SPZ). Določitev upravnika se šteje za posel rednega upravljanja (drugi odstavek 118. člena SPZ), za sklenitev katerega se zahteva soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti (prvi odstavek 117. člena v zvezi z drugim odstavkom 67. člena SPZ). Enaka večina se zahteva za sklenitev pogodbe o opravljanju upravniških storitev.(1) Zato se izkažejo za nerelevantne kasnejše navedbe tožene stranke, da pogodbe o opravljanju storitev upravljanja ni podpisala (l. št. 69). Teh trditev ni mogoče upoštevati kot omejitve priznanja z navajanjem novih dejstev (tretji odstavek 214. člena ZPP), zlasti ne ob upoštevanju nadaljnjih trditev tožeče stranke o doseženi večini pri podpisu pogodbe (l. št. 92), ki jih tožena stranka ni konkretizirano prerekala.

6. Tožena stranka je lastnica in uporabnica posameznega dela stavbe, kar med pravdnima strankama prav tako nikoli ni bilo sporno. V predmetnem sporu tožeča stranka od tožene stranke vtožuje stroške upravljanja in založene stroške obratovanja. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine je bil vložen dne 21. 12. 2012, tožbeni zahtevek pa zajema terjatve, ki se nanašajo na obdobje od avgusta 2006 do julija 2010. 7. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo na podlagi ugotovitve, da so terjatve zastarale v enoletnem zastaralnem roku iz 6. točke prvega odstavka 355. člena Obligacijskega zakonika (OZ).

8. OZ v 6. točki prvega odstavka 355. člena določa, da terjatve upravnikov večstanovanjskih hiš za storitve upravljanja ter druge njihove terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih, zastarajo v enem letu. Zastaranje začne teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo (drugi odstavek 355. člena OZ). Terjatve iz 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ so po vsebini primerljive terjatvam iz 1. točke prvega odstavka 355. člena OZ, ki določa, da v enem letu zastarajo terjatve za dobavljeno električno in toplotno energijo, plin, vodo, za dimnikarske storitve in vzdrževanje snage, če je bila dobava oziroma storitev izvršena za potrebe gospodinjstva. Vsebinsko primerljive določbe 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ prej veljavni ZOR ni vseboval. Namen uzakonitve določbe s tako vsebino je bil v izenačitvi položaja etažnih lastnikov, ko ti dolgujejo neposredno dobavitelju, s položajem, ko dolgujejo plačilo upravniku, ker je slednji te stroške zanje založil.(2) Določbi 1. in 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ je torej glede vsebine terjatev treba obravnavati enotno. Razlika je le v načinu plačevanja teh stroškov, saj jih enkrat etažni lastnik plačuje neposredno dobavitelju, drugič pa jih zanj plačuje upravnik, temu pa nato založena sredstva povrne etažni lastnik. Točki 1 in 6 prvega odstavka 355. člena OZ sta uporabljivi, kadar gre za stanovanjsko stavbo, medtem ko terjatev upravnikov poslovnih stavb v ti dve določbi ni mogoče umestiti.(3) Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je glede zastaranja vtoževanih terjatev upravnika poslovne stavbe uporabilo enoletni zastaralni rok (341. člen ZPP).

9. Kljub napačnemu materialnopravnemu izhodišču sodišča prve stopnje zaradi uporabe določbe o enoletnem zastaralnem roku, pa se po presoji pritožbenega sodišča izkaže kot pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča o neutemeljenosti zahtevka v delu, ki se nanaša na terjatve, ki so starejše od treh let od dne vložitve zahteve za sodno varstvo (predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine), saj je terjatve tožeče treba obravnavati kot občasne terjatve, za katere velja triletni zastaralni rok (347. člen OZ) in pri tem uporabiti pravila o subrogaciji. Zato je bistveno pojasniti razmerja med upravnikom in etažnimi lastniki ter tretjimi osebami - dobavitelji blaga ali storitev.

10. Upravnik je zastopnik etažnih lastnikov v poslih upravljanja (četrti odstavek 118. člena SPZ). Pogodba, ki jo sklene z dobaviteljem v imenu in za račun etažnih lastnikov in v mejah svojih (upravnikovih) pooblastil, zato zavezuje neposredno etažne lastnike in dobavitelja (70. člen OZ).(4) Ker upravnik nastopa zgolj kot zastopnik etažnih lastnikov, tretji (dobavitelj blaga ali storitev) nima zahtevka za plačilo teh stroškov zoper upravnika, temveč zoper etažne lastnike, saj pravice in obveznosti zaradi narave neposrednega zastopanja nastanejo neposredno v sferi zastopanega.

11. Vendar je upnik dolžan sprejeti izpolnitev od vsakogar, ki ima pravni interes, da bi bila obveznost izpolnjena celo če dolžnik temu nasprotuje (drugi odstavek 271. člena OZ). Na podlagi izpolnitve po 271. členu OZ tretji načeloma ne pridobi nobenih posebnih pravic in avtomatično ne vstopi v pravni položaj tistega, namesto katerega je izpolnil obveznost. Na podlagi izpolnitve bi zato obveznost ugasnila in bi dolžnik postal prost obveznosti.(5) Ravnanje tretjega pa je smiselno le, kadar utemeljeno pričakuje, da bo z izpolnitvijo namesto dolžnika vstopil v njegov pravni položaj. Pravna temelja za vstop v njegov položaj sta bodisi zakon bodisi pogodba. Kadar ima tretji za izpolnitev pravni interes, nanj preidejo vse upnikove pravice že na podlagi zakona (275. člen OZ), kadar pa takšnega pravnega interesa nima, ga je mogoče vzpostaviti na pogodbeni podlagi (274. člen OZ).(6) Sodna praksa je upravnikom v tovrstnih primerih že priznala pravni interes, da plačajo tretjim (dobaviteljem).(7) Ta interes izvira iz težnje, da stavba funkcionira kot celota.(8) Takšno delovanje upravnika predstavlja ravnanje v skladu z interesi etažnih lastnikov (prim. peti odstavek 118. člena SPZ).

12. Posledica izpolnitve tuje obveznosti, za katero ima kdo pravni interes, pa je prehod terjatve z vsemi stranskimi pravicami ob izpolnitvi po samem zakonu (275. člen OZ). Sodelovanje dolžnika pri zakonski subrogaciji ni predvideno, zato se njegov položaj zaradi prenosa terjatve ne sme poslabšati, saj bi sicer nastopil učinek pogodbe v breme tretjega, ki pa tretjega ne veže (prvi odstavek 130. člena OZ).(9) Zakonska subrogacija je oblika zakonske cesije (cessio legis), zato je treba izhajati iz smiselne uporabe pravil OZ o pogodbenem odstopu terjatev (cesiji).(10) V skladu s prvim odstavkom 421. člena OZ ima prevzemnik nasproti dolžniku enake pravice, kot jih je imel do odstopa nasproti njemu odstopnik. Po tem pravilu se všteva tudi že pretečeni čas zastaranja, zato na upravnika z izpolnitvijo preide dobaviteljeva terjatev skupaj z že pretečenim rokom, ki je potreben za nastop zastaranja.

13. Ni sporno, da tožeča stranka vtožuje neplačane račune za vsak mesec v obdobju od avgusta 2006 do julija 2010. Prav tako ni sporno, da so tretji obračunavali dobavljeno blago in storitve na mesečni osnovi (gl. navedbe tožeče stranke na l. št. 79 in nasl.). Gre za obračun dajatev (plačil dobav blaga ali storitev za potrebe funkcioniranja stavbe v etažni lastnini) za tekoči mesec, ki brez dvoma tvorijo zaokrožene spolnitve,(11) zato jih je treba obravnavati kot občasne terjatve, ki dospevajo mesečno, zanje pa je na podlagi pravila iz 347. člena OZ treba uporabiti triletni zastaralni rok,(12) ki teče od zapadlosti vsake posamezne terjatve.

14. Vložitev predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine je pretrgala zastaranje v skladu s pravilom iz 365. člena OZ, ki določa, da se zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. Vložitev predloga za izvršbo dne 21. 12. 2012 je pretrgala tek zastaranja za terjatve, ki so zapadle po 21. 12. 2009. Posledica pravila, da se položaj dolžnika zaradi prenosa terjatve ne sme poslabšati, je, da na tek zastaralnega roka ne vpliva okoliščina, da je izpolnitelj upniku morebiti izpolnil z nekajmesečno zamudo. Sicer bi s tem prihajalo do podaljševanja zastaralnega roka v breme etažnih lastnikov, kar pa ni dopustno upoštevaje določbo prvega odstavka 130. člena OZ. Morebitna kasnejša izpolnitev ima tako posledice le na prehod pravic na izpolnitelja (prim. 275. člen OZ), ne pa na zastaralni rok, ki je dotlej že potekel. Zato je pravno nepomembno, ali je tožeča stranka (upravnik) toženi stranki (etažnemu lastniku) mesečne razdelilnike pošiljala redno. Prav tako je nepomembno, kdaj je tožeča stranka s strani tretjega izstavljeni račun dejansko plačala. Terjatev tretjega (dobavitelja) je namreč nastala s tem, ko je ta dobavil blago ali opravil storitve za nepremičnino (električno energijo, vodo, ipd.) in takrat začne teči tudi zastaranje, upravnik pa z izpolnitvijo le vstopi v pravni položaj svojega prednika - etažnega lastnika.

15. Iz trditvene podlage tožbe izhaja, da je tožeča stranka v mesečnih razdelilnikih obračunavala stroške tretjih (dobaviteljev) za pretekli mesec. Za uporabo določb o zastaranju je tako treba upoštevati, da so v razdelilnikih tožeče stranke upoštevani („razdeljeni“) stroški, ki so bili ali bi dobaviteljem morali biti plačani v mesecu, na katerega se obračun nanaša. Tožeča stranka vtožuje terjatve, ki po mesečnih razdelilnikih stroškov odpadejo na toženo stranko in so bili izdelani v obdobju od avgusta 2006 do julija 2010, medtem ko je tožeča stranka vložila predlog za izvršbo dne 21. 12. 2012. Ob uporabi pravil o triletnem zastaralnem roku so tako zastarale vse terjatve pred 21. 12. 2009, kar pomeni zastaranje terjatev po razdelilnikih za mesece od avgusta 2006 do vključno novembra 2009. Skupni znesek glavnice zastaranih terjatev znaša 2.489,60 EUR. Člen 344 OZ določa, da ko zastara glavna terjatev oziroma, ko bi zastarala glavna terjatev, če ne bi prenehala z izpolnitvijo, zastarajo tudi stranske terjatve, kot so terjatve za obresti, plodove, stroške, pogodbene kazni. Tako so zastarale tudi terjatve zakonskih zamudnih obresti: - od zneska 24,87 EUR od 2.2.2007 do 19.12.2012, - od zneska 25,07 EUR od 2.3.2007 do 19.12.2012, - od zneska 17,16 EUR od 3.5.2007 do 19.12.2012, - od zneska 14,70 EUR od 2.6.2007 do 19.12.2012, - od zneska 15,90 EUR od 30.6.2007 do 19.12.2012, - od zneska 55,77 EUR od 20.7.2007 do 19.12.2012, - od zneska 37,40 EUR od 11.8.2007 do 19.12.2012, - od zneska 34,00 EUR od 4.9.2007 do 19.12.2012, - od zneska 49,86 EUR od 29.9.2007 do 19.12.2012, - od zneska 26,62 EUR od 13.10.2007 do 19.12.2012, - od zneska 171,17 EUR od 27.10.2007 do 19.12.2012, - od zneska 354,64 EUR od 7.11.2007 do 19.12.2012, - od zneska 110,08 EUR od 17.5.2008 do 19.12.2012, - od zneska 26,77 EUR od 18.6.2008 do 19.12.2012, - od zneska 34,44 EUR od 7.7.2008 do 19.12.2012, - od zneska 33,61 EUR od 26.7.2008 do 19.12.2012, - od zneska 33,30 EUR od 9.8.2008 do 19.12.2012, - od zneska 59,50 EUR od 6.11.2008 do 19.12.2012, - od zneska 70,68 EUR od 20.11.2008 do 19.12.2012, - od zneska 51,36 EUR od 11.12.2008 do 19.12.2012, - od zneska 50,24 EUR od 22.12.2008 do 19.12.2012, - od zneska 50,77 EUR od 20.1.2009 do 19.12.2012, - od zneska 51,52 EUR od 2.2.2009 do 19.12.2012, - od zneska 56,13 EUR od 18.2.2009 do 19.12.2012, - od zneska 46,67 EUR od 2.3.2009 do 19.12.2012, - od zneska 50,31 EUR od 18.3.2009 do 19.12.2012, - od zneska 56,65 EUR od 2.4.2009 do 19.12.2012, - od zneska 56,33 EUR od 15.5.2009 do 19.12.2012, - od zneska 50,87 EUR od 13.7.2009 do 19.12.2012, - od zneska 53,73 EUR od 24.7.2009 do 19.12.2012, - od zneska 113,30 EUR od 4.8.2009 do 19.12.2012, - od zneska 60,49 EUR od 14.8.2009 do 19.12.2012, - od zneska 52,92 EUR od 24.8.2009 do 19.12.2012, - od zneska 51,86 EUR od 4.9.2009 do 19.12.2012, - od zneska 49,57 EUR od 14.9.2009 do 19.12.2012, - od zneska 57,38 EUR od 24.9.2009 do 19.12.2012, - od zneska 163,36 EUR od 28.10.2009 do 19.12.2012, - od zneska 51,76 EUR od 14.11.2009 do 19.12.2012, - od zneska 58,21 EUR od 11.12.2009 do 19.12.2012, - od zneska 65,63 EUR od 12.1.2010 do 19.12.2012. 16. Zakonske zamudne obresti od navedenih zneskov glavnic znašajo 985,14 EUR. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo v delu, ki se nanaša na odločitev o glavnici 2.489,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 12. 2012 in kapitaliziranimi obrestmi v višini 985,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 12. 2012.(13) Skupaj znaša ta del zahtevka 3.474,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 12. 2012. 17. V delu tožbenega zahtevka, ki se nanaša na terjatve od decembra 2009 do julija 2010 (607,02 EUR) in kapitalizirane zakonske zamudne obresti v višini 117,43 EUR, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki so vtoževane od 20. 12. 2012, je sodišče prve stopnje z uporabo pravila o enoletnem zastaralnem roku (355. člen OZ) zmotno uporabilo materialno pravo (341. člen ZPP). Ker sodišče prve stopnje drugih navedb pravdnih strank v tem delu ni presojalo, je pritožbeno sodišče pritožbi v tem delu (724,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 12. 2012) ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). V ponovnem postopku se bo sodišče prve stopnje moralo opredeliti do ostalih trditev pravnih strank ob upoštevanju, da terjatev v tem delu ni zastarala. Pri svoji odločitvi naj sodišče prve stopnje upošteva tudi pravilo 381. člena OZ o procesnih obrestih, saj tožeča stranka zamudne obresti vtožuje od dne 20. 12. 2012, zahtevek za plačilo (predlog za izvršbo) pa je bil vložen (šele) dne 21. 12. 2012. 18. Pritožbeno sodišče je razveljavilo tudi odločitev sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na izvršilne in nadaljnje pravdne stroške (četrti odstavek 165. člena ZPP).

19. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (četrti v zvezi s tretjim odstavkom 165. člena ZPP).

Op. št. (1): V. Rijavec v M. Juhart (ur.), M. Tratnik (ur.) in R. Vrenčur (ur.), Stvarnopravni zakonik (SPZ) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 557. Op. št. (2): V. Kranjc v N. Plavšak (ur.) in M. Juhart (ur.), Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, druga knjiga, str. 488. Op. št. (3): VSL I Cpg 968/2014. Op. št. (4): Gl. tudi N. Plavšak v N. Plavšak (ur.) in M. Juhart (ur.), Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, prva knjiga, str. 432. Op. št. (5): M. Juhart v N. Plavšak (ur.) in M. Juhart (ur.), Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, druga knjiga, str. 304. Op. št. (6): Prim. M. Juhart v N. Plavšak (ur.) in M. Juhart (ur.), Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, druga knjiga, str. 304. Op. št. (7): Za kar posebna pogodbena zaveza niti ni (več) potrebna. Gl. npr. VSL I Cpg 1167/2010, ki napotuje na uporabo pravil o zakoniti subrogaciji. Gl tudi VSK Cpg 196/2014. Op. št. (8): Na kar se je sklicevala tožeča stranka že v postopku pred sodiščem prve stopnje (l. št. 108).

Op. št. (9): VS RS III Ips 32/2007. Op. št. (10): M. Juhart v N. Plavšak (ur.) in M. Juhart (ur.), Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, druga knjiga, str. 309. Op. št. (11): Ta lastnost kvalificira občasne terjatve. S. Cigoj, Komentar obligacijskih razmerij, Uradni list SRS, Ljubljana 1984, str. 1164. Op. št. (12): To velja tudi za občasne terjatve nastale na podlagi zakona ali podzakonskega akta. Gl. npr. VS RS II Ips 80/2014 in VSK Cp 917/2013. Op. št. (13): Preračun po aplikaciji IZO Vrhovnega sodišča RS.