Jedro

Dogovorjena valutna klavzula tožeče stranke ne opravičuje do zahtevka na izpolnitev denarne obveznosti v tuji valuti, temveč le v tolarski protivrednosti dogovorjene tuje valute.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 25.600,00 EUR z 8 % zamudnimi obrestmi od 13.6.2002 do plačila. Pritožbo tožeče stranke proti takšni odločitvi je sodišče druge stopnje zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Zavrnitev tožbenega zahtevka je utemeljilo z razlago, da je tožeča stranka postavila pravno napačen zahtevek s terjatvijo v tuji valuti, kar je v nasprotju z denarnimi, deviznimi in bančnimi predpisi.

Tožeča stranka vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka, s predlogom na spremembo izpodbijane sodbe in ugoditev tožbenemu zahtevku. Zakon o banki Sloveniji (Uradni list RS, št. 1/91) je prenehal veljati dne 18.7.2002, ko je bil sprejet nov Zakon o banki Slovenije. Ta pa ne vsebuje več prepovedi uveljavljanja izpolnitve v tuji valuti. Tudi določbi 371. in 372. člena Obligacijskega zakonika (OZ) dopuščata tožbeni zahtevek na izpolnitev terjatve v tuji valuti, predvsem pa to omogoča 18. člen Zakona o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 23/99). Podrejeno tožeča stranka meni, da bi moralo sodišče postopati po 108. členu ZPP in tožečo stranko pozvati, da tožbo ustrezno popravi.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Določbe Zakona o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 23/99), Zakona o banki Slovenije (Uradni list RS, št. 58/2002), kot tudi določba 372. člena OZ, rezidentom (2. člen Zakona o deviznem poslovanju) dopuščajo sklepanje poslov v tujih plačilnih sredstvih ter poslov, katerih predmet je tuje plačilno sredstvo. Vendar pa je glede na določbo 1. člena veljavnega Zakona o denarni enoti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 17/91) denarna enota Republike Slovenije slovenski tolar. Zato ima izpodbijana sodba prav, ko v obrazložitvi navaja, da tudi dogovorjena valutna klavzula tožeče stranke ne opravičuje do zahtevka na izpolnitev denarne obveznosti v tuji valuti, temveč le v tolarski protivrednosti dogovorjene tuje valute. Sodišče druge stopnje je torej s tem, ko je zavrnilo pritožbo tožeče stranke, materialno pravo, ob sicer drugačnih razlogih, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje, pravilno uporabilo.

Sicer pa izpodbijani sodbi tudi ni mogoče očitati v reviziji zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Po določbi 108. člena ZPP sodišče ravna le takrat, če je vloga (v obravnavanem primeru tožba) nerazumljiva, ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala. Le v tem slučaju sodišče zahteva od vložnika, da jo mora popraviti ali dopolniti. V tem primeru ne gre za to: tožba vsebuje vse potrebne sestavine in je za obravnavanje sposobna, zaradi česar sodišču prve stopnje ni bilo treba odločati o njeni morebitni vrnitvi tožniku zaradi poprave.

Neutemeljeno revizijo je bilo treba zavrniti po določbi 378. člena ZPP.