Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS sodba IV U 242/2014

ECLI:SI:UPRS:2015:IV.U.242.2014 Upravni oddelek

evidentiranje urejene meje parcelacija parcelacija za potrebe razlastitve mejna obravnava domneva strinjanja s pokazano mejo
Upravno sodišče
18. junij 2015
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje in parcelacije je ob ugotovitvi, da je občina upravljavec javne ceste, ki poteka tudi po zemljiški parceli št. 884/3, na podlagi petega odstavka 13. člena ZCes-1, vložila upravičena oseba.

Iz zapisnikov mejne obravnava izhaja, da se tožnik z mejo po podatkih zemljiškega katastra ni strinjal, ni pa v postopku želel pokazati svoje meje, zato je nastopila zakonska fikcija iz petega odstavka 31. člena ZEN. Glede na navedeno je upravni organ imel podlago za odločitev, da se evidentira meja, urejena po podatkih zemljiškega katastra.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Celje, Geodetska pisarna Šentjur pri Celju, je 6. 5. 2014 izdala izpodbijani sklep, s katerim je združila zahteve Občine Šentjur za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje in parcelacij in odločbo, v kateri je odločila, da se v katastrski občini ..., kot urejen evidentira del meje parcele 1299/2 s sosednjimi parcelami 889/2, 889/1 in 884/3 (1. točka izreka), da se kot urejen evidentira del meje parc. št. 889/1 s sosednjo parcelo 884/3 (2. točka izreka); kot urejen evidentira del meje parc. št. 884/3 s sosednjima parcelama 884/1 in 1297 (3. točka izreka) in da se v katastrski občini … v postopku evidentiranja parcelacije ugotovijo spremembe, ki se nanašajo na ukinitev parcel 884/3, 889/1 in 1299/2 in nove parcele 884/5, 884/6, 884/7, 889/3, 889/4, 1299/10, 1299/11 (4. točka izreka); da je grafični prikaz urejene meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiško katastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga temu aktu (5. točka izreka) in da stroški postopka niso nastali (6. točka izreka).

2. Zahteva Občine Šentjur temelji na določbi 48. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN), ob upoštevanju 101. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP) ter pravnomočne odločbe Upravne enote Šentjur pri Celju št. 352-2/2010-223 z dne 22. 12. 2010 o dovolitvi pripravljalnih del ter določbami Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-1). Zahtevi je bil priložen elaborat, ki ga je skladno z določbami ZEN in Pravilnika izdelalo geodetsko podjetje A. d.o.o. in potrdil odgovorni geodet B.B. dipl. inž. geo.. Lastnikom zemljišč, katerih meja se je urejala in lastnikom sosednjih parcel, je bila zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Vse stranke so na mejni obravnavi 24. 9. 2013 in 17. 1. 2014 podpisale izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje, z izjemo C.C., ki se mejne obravnave ni udeležil. Odvetnik D.D., pooblaščenec E.E., se je mejne obravnave udeležil, vendar se s predlagano mejo ni strinjal, svoje meje pa ni pokazal, kljub temu, da je bil na mejni obravnavi izrecno opozorjen, da se bo štelo, da soglaša s predlagano mejo, če ne bo pokazal svoje meje. Na podlagi te ugotovitve in ker svoje meje ni pokazal, se skladno s petim odstavkom 31. člena ZEN šteje, da soglaša s predlagano mejo. Ker je bilo podano soglasje vseh lastnikov parcel s potekom predlagane meje, so bili izpolnjeni vsi predpisani pogoji za izdajo odločbe o evidentiranju urejene meje, v nadaljevanju pa je Geodetska uprava odločila tudi o evidentiranju parcelacije.

3. Drugostopenjski upravni organ, Ministrstvo za okolje in prostor, je pritožbo E.E. zoper sklep in odločbo prvostopenjskega organa zavrnilo. Sklicevalo se je na ugotovitev, da je zahtevo za evidentiranje vložila upravičena oseba, da elaborat parcelacije vsebuje vse predpisane sestavine in da je bil pred parcelacijo urejen tudi del meje, ki se je dotikal novega dela meja, ki je nastal z delitvijo. Drugostopenjski organ je zavrnil pritožbeni ugovor, da je del pritožnikove prvotne parcele (884/3) izginil in si ga je brez njegove vednosti nekdo prilastil, ker te navedbe nimajo podlage v predloženih listinah. Če se seštejejo površine novo nastalih parcel (884/5, 884/6 in 884/7) je razvidno, da površina pritožnikovega zemljišča ni zmanjšana, oziroma ni izginila. Pojasnil je tudi, da se s postopkom evidentiranja ne posega v lastninsko pravico in da parcelacija ne pomeni razpolaganja z zemljiščem v smislu lastninske pravice. Zavrnil je pritožbene navedbe, ki se nanašajo na Odlok o javnih cestah v Občini Šentjur, ker ta ne predstavlja pravne podlage za izvedbo sporne parcelacije ter kot neutemeljene zavrnil tudi očitke kršitve postopkovnih pravil, ker pooblaščencu pritožnika ni bila vročena odločba prvostopenjskega organa. Pritožnik je namreč ravnal skladno s pravnimi poukom te odločbe in je bila pritožba vložena pravočasno, zato zaradi nepravilne vročitve pritožnik ni utrpel nobenih posledic.

4. Tožnik v tožbi odločitvi prvostopenjskega organa oporeka. Z ukinitvijo njegove parcele in novimi parcelami je prišlo do bistvenega zmanjšanja njegove prejšnje parcele. Ne prvostopenjska odločba, ne skica, ne vsebujeta podatka o tem, kakšna je po izvedeni parcelaciji površina tožnikove parcele v tistem delu, kjer se ta na severovzhodu nahaja severneje od sporne trase, torej tam, kjer ne poteka javni promet, ker gre za meteorni jarek, niti ta del sporne parcele ni razviden iz skice. Obe odločbi sta iz tega razloga nejasni in nezakoniti. Nezakoniti sta tudi zato, ker se opirata na ZEN, na podlagi katerega lastninske pravice ni mogoče niti pridobiti, niti izgubiti. Zaradi spornega postopka je tožnik izgubil lastninsko pravico na severovzhodnem delu te parcele, nekdo tretji pa je na tem delu parcele lastništvo pridobil, zato je izpodbijana odločba nezakonita tudi v tem delu. Sodišču predlaga, da odločbo in sklep prvostopenjskega organa odpravi. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

5. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

K I. točki izreka:

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in skladna z določbami predpisov, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijane odločbe odločitev pojasnil prvostopenjski organ, in z razlogi, s katerimi je zavrnil pritožbene ugovore drugostopenjski organ, ter se nanje tudi sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), zgolj v pojasnilo pa dodaja:

8. Iz predloženega upravnega spisa je razvidno, da je Občina Šentjur podala zahtevo za evidentiranje urejenega dela meje in zahtevo za evidentiranje parcelacije. Gre za postopek, v katerem je upravni organ moral preizkusiti formalne pogoje za vložitev zahteve (ali je zahtevo za parcelacijo vložila upravičena oseba, - tretji odstavek 51. člena ZEN) in vsebinske pogoje za evidentiranje parcelacije (vsebino elaborata, četrti odstavek 51. člena ZEN), in v okviru slednjih tudi, ali je parcelacija izvedena v skladu z aktom državnega organa (5. točka četrtega odstavka 51. člena ZEN).

9. Sodišče ugotavlja, da v zadevi ni sporno, da je bila Občina Šentjur upravičena predlagati sporen postopek. Temelj za vložitev zahteve za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje je prvi odstavek 101. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) in pravnomočna odločba Upravne enote Šentjur pri Celju z dne 22. 12. 2010. Skladno s prvim odstavkom 101. člena ZUreP-1 lahko namreč upravna enota, ki odloča v razlastitvenem postopku, na podlagi predloga razlastitvenega upravičenca z odločbo dovoli izvedbo postopka za ureditev mej, parcelacije, merjenj, raziskav terena in drugih pripravljalnih del na nepremičninah predvidenih za razlastitev. S prej navedeno odločbo z dne 22. 12. 2010 je UE Šentjur pri Celju dovolila izvedbo pripravljalnih del, postopek ureditve, merjenj in parcelacije na delu nepremičnine parc. št. 884/3 k.o. ..., zato je zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje in parcelacije, ob ugotovitvi, da je Občina Šentjur upravljavec javne ceste, ki poteka tudi po navedeni zemljiški parceli, na podlagi petega odstavka 13. člena ZCes-1, vložila upravičena oseba.

10. Materialnopravni predpis, ki ureja parcelacijo (tudi če se izvaja zaradi razlastitve) je ZEN, ki v petem odstavku 48. člena določa, da v primeru, če se parcelacija izvaja zaradi razlastitve, uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije zahteva razlastitveni upravičenec. V šestem odstavku 48. člena ZEN pa je predpisano, da mora v primeru, če se parcelacija izvede na podlagi akta državnega organa ali organa lokalne skupnosti, elaborat izkazovati skladnost izvedene parcelacije z načrtom parcelacije iz tega akta. Soglasje lastnikov s tako izvedeno parcelacijo ni potrebno. Določba 49. člena ZEN pa določa, da je pred upravnim postopkom evidentiranjem delitve parcelacije treba urediti meje.

11. Izpodbijana odločba je bila v delu, ki se nanaša na evidentiranje urejene meje izdana skladno z določbami ZEN, po katerih se meja ureja po postopku ureditve meje, ki ga izvaja geodetsko podjetje kot geodetsko storitev in na podlagi upravnega postopka evidentira v zemljiškem katastru (26. člen ZEN). Po določbah ZEN se meja ureja po podatkih zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov (drugi odstavek 29. člena, tretji odstavek 31. člena ZEN). V tem postopku torej ni mogoče v zemljiškem katastru evidentirati meje, ki se razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra. Iz zapisnika mejne obravnave z dne 28. 8. 2013 in 17. 1. 2014 izhaja, da se je meja uredila na podlagi podatkov zemljiškega katastra. Iz teh zapisnikov izhaja tudi, da se tožnik z mejo po podatkih zemljiškega katastra ni strinjal, ni pa v postopku želel pokazati svoje meje, zato je tudi po presoji sodišča nastopila zakonska fikcija iz petega odstavka 31. člena ZEN. Glede na navedeno je upravni organ imel podlago za odločitev, da se evidentira meja, urejena po podatkih zemljiškega katastra.

12. Sporna parcelacija se je izvajala za potrebe razlastitve. Z odločbo Upravne enota Šentjur z dne 22. 12. 2010 je bilo odločeno o parcelaciji, delitvi parcele št. 884/3 k.o. ... Iz izreka te odločbe izhaja, da se parcelacija nepremičnine dovoli po zunanjem robu cestnega sveta in da bo izvedbo pripravljalnih del in parcelacije parcelne številke 884/3 k.o. … opravilo geodetsko podjetje A. d.o.o. V spornem postopku je torej podlaga za odločanje elaborat, ki ga je izdelalo A. d.o.o. dne 10. 9. 2013. To je bil v smislu tretjega odstavka 49. člena ZEN enoten elaborat, ki je vseboval elemente elaborata ureditve meje in elaborata parcelacije. Zahteva po skladnosti izvedene parcelacije z načrtom parcelacije iz tega akta je uzakonjena v šestem odstavku 48. člena ZEN. Upravna organa sta tožniku pravilno pojasnila, da je bil upravni organ pri evidentiranju izvedene parcelacije vezan na načrt parcelacije, ki je upoštevan v prej navedeni odločbi in elaboratu.

13. Sodišče v nadaljevanju kot neutemeljenega zavrača tožbeni ugovor, da iz izpodbijane odločbe in njej priložene skice, po izvedbi parcelacije ne izhaja površina tožnikove parcele na severovzhodnem delu. Priloženi zapisniki in skice ter ostale priloge, tudi priloge, ki se nanašajo na določitev površine parcel, namreč tega tožbenega ugovora ne utemeljujejo, nanj pa je obširno, tudi z navedbo kvadrature tožnikove parcele pred parcelacijo in izmer po parcelaciji, odgovoril tudi drugostopenjski organ.

14. Sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, ki se nanaša na poseg v lastninsko pravico tožnika. V sporni zadevi gre namreč za postopek evidentiranja urejene meje in parcelacije, ki je bil izveden skladno z določbami ZEN, takšen postopek pa ne more posegati v lastninsko pravico, kot to zatrjuje tožnik.

15. Sodišče je glede na navedeno tožbo kot neutemeljeno zavrnilo, na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

K II. točki izreka:

16. Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora tožeča stranka sami nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia