Jedro

Pritožnica je univerzalna pravna naslednica (dedinja) zemljiškoknjižnega prednika (A. P.), kar pomeni, da je stopila na mesto svojega pravnega prednika, zato jo pravnomočna sodba veže.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom spremenilo sklep Dn 132500/2015, s katerim je bil zavrnjen predlog za vknjižbo lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2438/2008 v korist predlagateljice, in sicer iz razloga, ker v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka pri navedeni nepremičnini A. P. ni bil več solastnik, ampak je bila to K. M., na podlagi sklepa o dedovanju po pok. A. P..

Zoper navedeni sklep se pritožuje nasprotna udeleženka. Ne soglaša z izbrisom, v sodbi, ki je podlaga za vpis, je narobe razsojeno. Predlagatelj kupnine ali dela ni plačal. Sama je podedovala nepremičnino, za bremena ni vedela, plačala je davek na dediščino, sedaj plačuje davščine. Predlagatelj sedaj vse izsiljuje, ne more dobiti nepremičnine.

Pritožba ni utemeljena.

Da je do vpisa lastninske pravice pri deležu pok. A. P. na ime pritožnice prišlo na podlagi sklepa o dedovanju po pok. A. P., za pritožnico ni sporno. Zanjo tudi ni sporno, da je s pravnomočno sodbo, ki je predložena obravnavanemu zemljiškoknjižnemu predlogu, pok. A. P. naloženo, da predlagateljici izstavi zemljiškoknjižno dovolilo, za svoj delež na obravnavani nepremičnini. Taka pravnomočna sodba je ena od listin, ki so lahko podlaga predlaganemu vpisu (5. točka prvega odstavka 40. člen ZZK-1). Vprašanje teka pravdnega postopka v tem zemljiškoknjižnem formalnem postopku ni odločilno, sodišče v zemljiškoknjižnem postopku odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (načelo formalnosti, 124. člen Zakona o zemljiški knjigi - v nadaljevanju ZZK-1). Pogoji za vpis so bili izpolnjeni, kot je to pravno pravilno razložilo že sodišče prve stopnje in pritožba pravno upoštevnih protirazlogov ne poda.

Glede na to, da je pritožnica univerzalna pravna naslednica (dedinja) zemljiškoknjižnega prednika (A. P.), kar pomeni, da je stopila na mesto svojega pravnega prednika, jo pravnomočna sodba veže (prim. odločbi VSRS II Ips 706/2004, II Ips 303/2008 in dr. Aleš Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2009, 3. knjiga, stran 175, 50. točka).

Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje pravno pravilna, zato je bilo treba neutemeljeno pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).