Jedro

Presoja delne nepreskrbljenosti za razvezano ženo, ki je stara 40 let, v času trajanja zakonske zveze pa je delala in živela na kmetiji svojega bivšega moža in njegove sedaj pokojne matere.

Izrek

Reviziji se zavrneta kot neutemeljeni.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo ter tožniku naložilo plačevanje mesečne preživnine toženki v znesku 5000,00 SIT od 2.7.1992 dalje. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, potem ko je zavrnilo pritožbi tožeče in tožene stranke.

Proti sodbi sodišča druge stopnje sta vložili obe pravdni stranki revizijo. Obe sodišču očitata zmotno uporabo materialnega prava. Tožeča stranka revizijskemu sodišču predlaga takšno spremembo izpodbijane sodbe, da bo preživninski zahtevek toženke zavrnjen, tožena pa, da naj ji sodišče prisodi 15.000,00 SIT mesečne preživnine.

Tožeča stranka v reviziji vztraja pri stališču, da toženka ni upravičena do odškodnine. Toženka se namreč sama preživlja z dohodki in pridelki, ki jih pridobiva na 6 ha velikem posestvu. Posestvo z mehanizacijo in gospodarskimi poslopji je toženki na razpolago. Na posestvu živi tudi toženkin sin. Imata avto, ki sta ga kupila z dohodki od posestva.

Tožena stranka zatrjuje, da je bolna (ima visok krvni pritisk, je slabokrvna in ima obolelo levo krilo pljuč), nezaposlena, se ne more zaposliti ter da je do razveze prišlo po izključni krivdi tožnika. Tožnik bi bil preživnino v znesku 15.000,00 SIT zmožen plačevati, saj dela v Avstriji in zasluži med 13.000,00 in 15.000,00 ATS. S prisojeno preživnino si toženka ne bo mogla kriti stroškov zdravljenja pri specialistih, plačevanja participacije in prevozov v Mursko Soboto. Po mnenju revidenta je nesprejemljivo, da sodišči silita toženko k obdelovanju posestva tožnika ter njegovih sorojencev. Ker toženka posestva ne obdeluje, naj ga obdeluje tožnik ter naj ji plačuje preživnino v zahtevanem znesku.

Reviziji sta bili vročeni Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njiju ni izjavil, in nasprotnima strankama, ki nanjo nista odgovorili (3.odst.390.čl.ZPP).

Reviziji nista utemeljeni.

Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je posestvo, na katerem toženka živi s svojim 18 let starim sinom in na njem tudi v okviru svojih možnosti dela, veliko približno 3 ha. Ugotovili sta še, da se na kmetiji ne pridela več, kot se pridelkov doma tudi porabi, da na kmetiji ni več goveje živine ter da toženka sama ni vešča dela z mehanizacijo. Poleg tega bi za intenzivnejše kmetovanje potrebovala semena, škropiva in gnojila, česar iz dohodka kmetije ne more kriti. Toženka je stara 40 let, nima dokončane osnovne šole ter je brez poklica. Zato ni moč pričakovati, da bi toženka lahko našla kakšno drugačno ustrezno zaposlitev. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve in druge stopnje je moč povzeti nadalje še, da toženka ni sposobna samostojno obdelovati kmetije v celoti zaradi svojih psihofizičnih lastnosti ter da tožnik zasluži približno 8.000,00 ATS, po odbitku izdatkov, ki jih ima, pa mu ostane 4.000,00 ATS.

Na tako ugotovljeno dejansko stanje je revizijsko sodišče vezano, ker zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3.odst.385.čl.ZPP). Tako ni moč preizkušati revizijskih trditev tožnika, da je posestvo, na katerem toženka živi in dela veliko 6 ha. Iz istega razloga so neupoštevne tudi toženkine revizijske trditve, da tožnik zasluži med 13.000,00 in 15.000,00 ATS. Ob uvodoma zapisanih odločilnih dejanskih ugotovitvah pa se revizijsko sodišče strinja s presojo, da je toženka delno nepreskrbljena tako zaradi svoje delne nesposobnosti za delo, kot tudi zato, ker nima možnosti, da bi se zaposlila in si s tem sama kako drugače zagotovila sredstva za preživljanje. Toženkin zahtevek, da sodišče naloži tožniku ob razvezi zakonske zveze plačevanje preživnine je tedaj materialnopravno utemeljen (81.čl.Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v nadaljevanju ZZZDR).

Vendar pa toženkina graja prenizko določene preživnine po presoji revizijskega sodišča ni utemeljena. Njena delovna nesposobnost je, upoštevaje že zapisane dejanske ugotovitve, delna. To pa pomeni, da se je, resda v omejenem obsegu, sposobna deloma sama preživljati, pa čeprav z delom in pridelovanjem na tujem posestvu, česar ji tožnik (vsaj zaenkrat) ne onemogoča. Tudi stroškov s stanovanjem sedaj nima. Ob takšnem izhodišču pa se po presoji revizijskega sodišča izkaže prisojeni znesek za preživljanje primeren, upoštevaje pri tem tudi tožnikove možnosti (81.čl.ZZZDR).

Glede na navedeno revizijama ni bilo moč ugoditi in ju je revizijsko sodišče, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo kot neutemeljeni (393.čl.ZPP).