Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kadar delodajalec v postopku sodnega varstva pravic ne more predložiti takšnih dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče prepričljivo ugotoviti pravilnost ocene delovne uspešnosti in s tem preizkusiti pravilnost uporabe temeljnega kriterija za ohranitev zaposlitve, ni mogoče zaključiti, da je delavcu zakonito prenehalo delovno razmerje po 12. tč. 1. odst. 100. člena ZDR.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
Sodišče prve stopnje je zavrglo tožničino tožbo na ugotovitev obstoja prerekane terjatve v znesku 239.220,00 SIT in hkrati tožnico zavezalo, da toženim strankam povrne stroške postopka v znesku 28.405,00 SIT, ker je ugotovilo, da je bila spremenjena tožba proti toženkam vložena prepozno.
Zoper citirani sklep se pritožuje tožnica iz razloga zmotno uporabljenega materialnega prava, s predlogom na razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnje sojenje oz. podrejeno predlaga, da pritožbeno sodišče njenemu zahtevku ugodi. Meni, da bi morale tožene stranke pasivno legitimacijo ugovarjati že na obravnavi 15.10.1998, pa te svoje pravice niso izkoristile. Pomeni, da so se spustile v pravdo, zato je bilo ugovarjanje pasivne legitimacije na naroku 1.7.1999 prepozno. Sodišče naj bi s sodbo (pravilno: sklepom) z dne 15.10.1998 pod tč. 1 priznalo vstop upnic v pravdo, zato na glavni obravnavi 1.7.1999 tožbe ne bi smelo zavreči. Prezrlo naj bi 18. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, ki je specialni predpis v odnosu na Zakon o pravdnem postopku. V konkretni zadevi je šlo za spremembo tožene stranke zaradi pomanjkljivega sklepa stečajnega sodišča in tudi iz tega razloga posledic ni mogoče prenašati nanjo.
Tožene stranke v pisnem odgovoru prerekajo pritožbene navedbe in predlagajo zavrnitev pritožbe.
Pritožba je utemeljena.
Subjektivna sprememba tožbe je možna tudi v postopku ugotavljanja obstoja terjatve, prerekane v stečajnem postopku. Pogojev za takšno spremembo pa v konkretni zadevi ni mogoče presojati po 18. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih ( Ur. l. RS, št. 19/94; v nadaljevanju ZDSS), saj očitno ne gre za procesni dejanski stan iz slednje zakonske določbe, kot zmotno meni pritožnica. Njeno vlogo z dne 14.10.1998 (list. št. 10 v sodnem spisu), v kateri je namesto dotedanjega toženca - bivšega delodajalca v stečaju, kot tožene stranke navedla svoje bivše sodelavke, ki so kot upnice v stečajnem postopku prerekale terjatev, čeprav jo je stečajni upravitelj bivšega delodajalca v pretežnem delu pripoznal, je potrebno obravnavati po 192. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90; v nadaljevanju ZPP). Po tej zakonski določbi namreč lahko tožnik vse do konca glavne obravnave spremeni tožbo tudi tako, da namesto prvotnega toženca toži koga drugega. Glede na 2. odst. 192. člena ZPP je za takšno spremembo tožbe sicer potrebna privolitev tistega, ki naj stopi v pravdo namesto prvotnega toženca, če se je prvotni toženec že spustil v obravnavanje glavne stvari pa tudi njegova privolitev. Tretji odst. istega člena izrecno določa, da tisti ki vstopi v pravdo namesto toženca, prevzame pravdo v stanju, v katerem je, ko stopi vanjo. Pomeni, da se je postopek zoper novega toženca začel že takrat, ko je bila vložena tožba zoper prvotnega toženca.
Vsi procesni in materialnopravni učinki tožbe, ki so nastali glede starega toženca se prenesejo na novega, kar je zlasti pomembno za zavarovanje jamčevalnih in zastaralnih rokov.
Iz obravnavnega zapisnika z dne 15.10.1998 (zap. št. 11 sodnega spisa) izhaja, da je stečajna upraviteljica prvotnotožene stranke soglašala s subjektivno spremembo tožbe iz pripravljalne vloge tožnice z dne 14.10.1998 (zap. št. 10 v sodnem spisu). Iz obravnavnega zapisnika z dne 15.6.1999 (zap. št. 26 sodnega spisa) je nadalje razvidno, da je pooblaščenec novotoženih strank sicer izrecno izjavil, da ne vstopajo v pravdo, kljub takšni izjavi pa so se v nadaljevanju te obravnave, toženke spustile v obravnavanje zadeve o glavni stvari, saj je bil izveden dokaz z zaslišanjem toženke XY in nato s strani teh strank celo predlagano dokazovanje z zaslišanjem toženk XY in XY. Ob takšnem procesnem stanju zadeve, ko so se toženke dejansko spustile v obravnavanje zadeve, je po mnenju pritožbenega sodišča potrebno šteti, da so izpolnjeni pogoji iz 1. in 2. odst. že citiranega 192. člena ZPP. Ker tudi ni sporno, da je bila tožba zoper prvotnotoženo stranko vložena v 15-dnevnem roku od prejema sklepa Okrožnega sodišča v A. St ../97 z dne 20.3.1998 o napotitvi na ugotovitev obstoja terjatve iz naslova odškodnine za neizkoriščeni letni dopust v znesku 239.220,00 SIT, ni bilo razlogov za zavrženje tožničine tožbe. Glede na to, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, da bi sodišče sploh uporabilo 192. člena ZPP, ki bi ga ob opisanem procesnem stanju zadeve moralo uporabiti, je prišlo do napačnega zaključka o prepozno vloženi tožbi. Podana je bistvena kršitev iz 1. odst. 354. člena ZPP in je iz tega razloga bilo potrebno pritožbi ugoditi ter izpodbijani sklep kot nezakonit razveljaviti.
V ponovljenem postopku bo sodišče ugotovljeno pomanjkljivost odpravilo in v zadevi odločilo po vsebini. Ocenilo bo že izvedene dokaze in po potrebi izvedlo dodatne v skladu z že podanimi predlogi toženih strank ter eventuelne druge, pomembne za ugotovitev odločilnih dejstev glede temelja in višine sporne terjatve iz naslova neizkoriščenega letnega dopusta in neizkoriščenih ur leta 1997, ko je tožnici zaradi stečaja prenehalo delovno razmerje pri bivšem delodajalcu. Po dopolnitvi postopka v nakazani smeri, bo v zadevi znova odločilo po vsebini in torej o obstoju ali neobstoju denarne terjatve v znesku 239.220,00 SIT, ki so jo toženke kot upnice stečajnega dolžnika prerekale v stečajnem postopku. Tedaj bo glede na uspeh tožnice v sporu ter uporabi ustreznih določb ZPP, odločilo tudi o stroških postopka.