Jedro

Vloga tožnika je na podlagi prvega odstavka 38. člena ZIUPDV, ki določa, da mora delodajalec vložiti vlogo za dodelitev subvencije pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje do 10. decembra 2020, glede na to, da je bila vložena (najkasneje) 5. 11. 2020, vložena pravočasno. Tožbeni ugovor, da je Vloga vložena pravočasno, je torej utemeljen in posledično odločitev toženca o zavrženju Vloge, nepravilna.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje št. 11069-12250/2020-2 z dne 10. 11. 2020 se odpravi in se zadeva vrne Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrnitvi stroške tega postopka v znesku 353,40 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi do prenehanja obveznosti.

Obrazložitev

_Izpodbijani sklep_

1. Toženec je na podlagi tretjega odstavka 16. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (v nadaljevanju ZIUOOPE1) zavrgel tožnikovo vlogo za uveljavljanje pravice do subvencije za zaposlene delavce za polni delovni čas, ki jim je bilo odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom (v nadaljevanju Vloga, vse 1. točka izreka). Toženec je odločil, da v postopku niso nastali stroški postopka in da takse za sklep ni (2. in 3. točka izreka izpodbijanega sklepa).

2. Toženec je ugotovil, da je tožnik vložil Vlogo 5. 11. 2020, delo s skrajšanim delovnim časom pa odredil 19. 10. 2020. Toženec je Vlogo zavrgel, ker je ugotovil, da ni vložena v roku, ki ga določa ZIUOOPE v prvem odstavku 16. člena. Ta določa, da se delodajalcu dodeli subvencija skrajšanja polnega delovnega časa na podlagi vloge, ki jo vloži pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa. Toženec je po ugotovitvi, da je Vloga vložena prepozno, slednjo na podlagi prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) kot prepozno zavrgel. _Navedbe tožnika_

3. Tožnik v tožbi predlaga odpravo izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve organu prve stopnje v ponovno odločanje ter uveljavlja stroškovni zahtevek. Meni, da je Vloga vložena pravočasno. Navaja, da je po svojem pooblaščencu A., d. o. o. vložil: (i)dne 20. 10. 2020 elektronsko obvestilo o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom preko eStoritev Zavoda na portalu za delodajalce; (ii) dne 22. 10. 2020 Vlogo s prilogami pod zavihkom "posredovanje dokumentacije" in (iii) 5. 11. 2020 elektronsko Vlogo pod pravilnim zavihkom "oddaja vloge". Tožnik meni, da je bila Vloga vložena že 22. 10. 2020, zato je vložena pravočasno upoštevajoč rok iz v prvega odstavka 16. člena ZIUOOPE. Tožnik meni, da je Vloga pravočasna tudi, če bi bila vložena 5. 11. 2020. Poudarja, da je namen subvencije za zaposlene delavce za polni delovni čas, ki jim je delodajalec odredil delo s skrajšanim delovnim časom in hkrati delno začasno čakanje na delo (ki predstavlja ukrep aktivne politike zaposlovanja) skladno z določbo 3. člena Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD), povečanje varnosti oseb, z ogroženo zaposlitvijo. Pravočasna vložitev Vloge je dolžnost delodajalca, zato bi bilo po mnenju tožnika v nasprotju z načelom pravičnosti, cilji in namenom ZUTD ter ZIUOOPE, če bi delavci izgubili pravico do dodelitve navedene subvencije, zaradi očitne pomote, ki izhaja iz sfere delodajalca. Poudarja, da bi bila nesorazmerna popolna izguba pravice do subvencije.

_Povzetek navedb toženca_

4. Toženec predlaga zavrnitev tožbe in zahteva plačilo stroškov postopka. Poudarja, da je Vlogo treba oddati preko portala za delodajalce, kar je tožnik storil 5. 11. 2020, po poteku 15-dnevnega prekluzivnega roka iz 16. člena ZIUOOPE. Meni, da se oddaja obvestila in odredbe na toženčev elektronski naslov, ne more šteti za oddajo Vloge. Ob tem še poudarja, da je delodajalec odgovoren za izbiro računovodskega servisa in za njegove napake.

**K I. točki izreka**

5. Sodišče je na podlagi pete alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo na podlagi listin, ker so se stranke strinjale, da se glavna obravnava ne opravi. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v listine, ki je v sodnem spisu označene kot priloge A1 do A11 in B1 do B3. Tožba je utemeljena.

6. Na podlagi ZIUOOPE, ki določa začasne ukrepe za omilitev in odpravo posledic epidemije nalezljive bolezni COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: epidemija), je z namenom ohranitve delovnih mest, zaradi posledic epidemije in začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnih razlogov, urejena možnost odreditve dela s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo delavca, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, na način, da delodajalec delavcu zagotavlja delo vsaj za polovični delovni čas (v nadaljnjem besedilu: odreditev dela s skrajšanim delovnim časom, prvi odstavek 11. člena ZIUOOPE). Delodajalcu se dodeli subvencija na podlagi vloge za dodelitev subvencije, ki jo skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 12. člena ZIUOOPE vloži pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa (prvi odstavek 16. člena ZIUOOPE). Tako določen rok je bil spremenjen z Zakonom o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (v nadaljevanju ZIUPDV). Ta je določil, da mora, ne glede na določbe prvega odstavka 16. člena ZIUOOPE, delodajalec vložiti vlogo za dodelitev subvencije pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje do 10. decembra 2020 (prvi odstavek 38. člena ZIUPDV).

7. Med strankama ni sporno, da je tožnik 5. 11. 2020 elektronsko vložil Vlogo za dodelitev subvencije pod zavihek "oddaja vloge". Vloga tožnika je na podlagi prvega odstavka 38. člena ZIUPDV, ki določa, da mora delodajalec vložiti vlogo za dodelitev subvencije pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje do 10. decembra 2020, je glede na to, da je bila vložena (najkasneje) 5. 11. 2020, vložena pravočasno. Tožbeni ugovor, da je Vloga vložena pravočasno, je torej utemeljen in posledično odločitev toženca o zavrženju Vloge, nepravilna.

8. Sodišče je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 zaradi napačne uporabe materialnega prava izpodbijani sklep odpravilo in na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 tožencu zadevo vrnilo v ponoven postopek.

**K II. točki izreka**

9. Odločitev o stroških postopka temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, ki določa, da je tožnik v primeru, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena brez glavne obravnave, tožnika pa je v upravnem sporu zastopala odvetnica, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena v zvezi s prvim odstavkom 2. člena Pravilnika). Prisojeni znesek se poveča še za zahtevani 22% DDV in 2% materialnih stroškov, skupaj 353,40 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika) do prenehanja obveznosti.

1 Ur. l. RS št. 80/20.