Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker tožnika ob zaključku glavne obravnave nista bila več lastnika sporne nepremičnine, je odločitev o zavrnitvi zahtevka po lastninski tožbi materialnopravno pravilna.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da mora tožena stranka izprazniti nepremičnino s parc. št. 2788/3 vl. št. 3269 k.o. V. in jo izročiti tožeči stranki. Zavrnjen je bil tudi zahtevek za plačilo 75.000,00 EUR z obrestmi in zahtevek za povračilo pravdnih stroškov. Tožeči stranki je sodišče naložilo, da toženi v 15 dneh povrne pravdne stroške v znesku 2.272,05 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Uveljavlja vse v Zakonu o pravdnem postopku (v nadaljnjem besedilu ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo tožbenemu zahtevku v celoti ugodeno, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. V obrazložitvi pritožbe navaja, da se je tožeča stranka s prodajno pogodbo z dne 21.5.2007 res zavezala umakniti tožbo, vendar pa se zahtevku ni odpovedala. Zaključek sodišča, da sta se stranki dogovorili glede uporabnine, ki je predmet tožbenega zahtevka, je napačen. Dogovorili sta se le, da bo tožeča stranka tožbo umaknila, česar pa ni storila. Glede vsebine tožbenega zahtevka in glede uporabnine pa stranki nista sklenili nobenega dogovora. XIII. točka prodajne pogodbe z dne 21.5.2007 se nanaša na uporabnino, ki bo nastala po sklenitvi prodajne pogodbe in ne za nazaj.
Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Z izpodbijano sodbo je bil zavrnjen zahtevek za izpraznitev nepremičnine in zahtevek za plačilo uporabnine. Pritožba je vložena zoper celotno zavrnilno odločitev, navaja pa razloge le glede uporabnine. Pritožbeno sodišče je zato sodbo, s katero je bil zavrnjen izpraznitveni zahtevek, preizkusilo le glede po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov, ki jih ni ugotovilo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ob zaključku glavne obravnave tožnika nista bila več lastnika sporne nepremičnine in je zato odločitev o zavrnitvi zahtevka po lastninski tožbi materialnopravno pravilna (92. člen Stvarnopravnega zakonika – SPZ).
Pritožba ne oporeka presoji sodišča prve stopnje, da predstavlja pravno podlago zahtevku za plačilo uporabnine določba 198. člena Obligacijskega zakonika – OZ, in tudi ne ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je toženec dokazal izpolnitev denarne obveznosti po pogodbi, sklenjeni med pravdnima strankama dne 21.5.2007. Sodišče prve stopnje je zavrnilno odločitev za plačilo uporabnine pravilno oprlo na določbo XIII. točke pogodbe z dne 21.5.2007, s katero sta se pravdni stranki dogovorili, da bodo z realizacijo pogodbe razrešena vsa sporna vprašanja in da stranki druga proti drugi nimata nobenih zahtevkov več, tudi iz naslova uporabnine ne. Nelogična je pritožbena navedba, da se citirano pogodbeno določilo nanaša na terjatev iz naslova uporabnine, ki bi nastala po sklenitvi pogodbe. Gre namreč za prodajno pogodbo, s katero sta tožnika lastninsko pravico odsvojila. S sklenitvijo in realizacijo pogodbe je lastnik nepremičnine postal toženec, tožnika pa do uporabnine nista več upravičena, saj toženec uporablja lastno stvar.
Pritožbeno sodišče po navedenem ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani. Ker tudi ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.