Jedro

Toženka bi morala pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika seznaniti z ugotovljenim dejanskim stanjem, ki se nanaša na lastništvo in vrednost nepremičnin, ki se upošteva pri ugotavljanju premoženja v zvezi z uveljavljanjem BPP, in mu tako dati možnost, da se o tem izjavi. Zaradi izvedenega skrajšanega ugotovitvenega postopka pa tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe dejansko ni imel možnosti ugovarjati ugotovljenemu dejanskemu stanju.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Bpp 216/2022 z dne 13. 6. 2022 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Novem mestu II K 31797/2020. 2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP skladno s tretjim odstavkom 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ugotavljala materialni položaj tožnika in druge pogoje, določene s tem zakonom. Pri ugotavljanju tožnikovega materialnega položaja je toženka upoštevala tudi dohodke prosilčeve žene A. A. Tožnik je v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve prošnje prejel povprečno 454,38 EUR obdavčljivih dohodkov. Kot dohodek tožnika je toženka upoštevala še katastrski dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč v njegovi lasti. Slednja po podatkih Portala prostor GURS prinašajo katastrski dohodek v višini 984,22 EUR na letni ravni, pri čemer upoštevni katastrski dohodek v trimesečnem obdobju znaša 246,06 EUR. Skupaj mesečni dohodki prosilca znašajo 536,40 EUR. Tožnikova žena je v zadnjih treh mesecih prejela povprečno 669,83 EUR obdavčljivih dohodkov. Je lastnica nepremičnin, ki po podatkih Portala prostor GURS prinašajo katastrski dohodek v skupni višini 91,34 EUR na letni ravni, pri čemer upoštevni dohodek v trimesečnem obdobju znaša 22,83 EUR. Skupaj mesečni dohodki tožnikove žene znašajo 677,44 EUR. Glede na navedeno tožnik izpolnjuje dohodkovni kriterij za dodelitev BPP, saj mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega zneska 843,78 EUR. Poleg dohodkovnega pa mora prosilec kumulativno izpolnjevati tudi premoženjski kriterij. Iz podatkov zemljiške knjige izhaja, da je tožnik lastnik hiše na naslovu B., kjer prebiva skupaj z ženo. Neto tlorisna površina je 82,10 m2, vrednost stanovanjske hiše je ocenjena na 65.276,00 EUR. Ob upoštevanju 1. točke prvega odstavka 24. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) ter 14. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik), bivanjska površina (82,10 m2) znaša manj kot velikost primernega stanovanja za dve osebi (120 m2). Toženka zato navedene nepremičnine ni upoštevala pri vrednosti premoženja tožnika. Tožnik pa je tudi lastnik nepremičnine parc. št. 1474, k.o. ..., ki po podatkih GURS znaša 24.559,00 EUR in presega znesek 20.250,72 EUR, ki predstavlja finančni mejnik za dodelitev BPP. Prav tako je tožnikova žena lastnica stanovanja stavba 961, del stavbe 14, k.o. ..., katerega vrednost po podatkih GURS znaša 68.945,00 EUR. Tudi v tem primeru gre za vrednost, ki presega znesek 20.250,72 EUR. Tožnik in njegova žena imata torej v lasti premoženje, katerega vrednost presega zakonski cenzus 20.250,72 EUR, zato je bilo potrebno prošnjo za dodelitev BPP zavrniti.

3. Tožnik vlaga tožbo, v kateri pojasnjuje, da ženinih dohodkov ni deležen. Kmalu bo star 80 let, je težko okreten in v kolikor gre v dom, ne ve, kako si ga bo plačeval, toženka pa mu očita prihranke. Zidanica na hišni številki C. je sicer last tožnika, vendar v njej živi njegov brat D. D., ki ima še stanovalca, kateri mu plačuje najemnino. Tožnik nima ničesar, na poziv lahko dostavi tudi račune, iz katerih bo razvidno, kako preživi skozi mesec.

4. Toženka je sodišču predložila spise zadeve, odgovora na tožbo ni podala.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je predmet presoje odločitev toženke, s katero je le-ta zavrnila tožnikovo prošnjo, da se mu dodeli BPP, iz razloga, ker tožnik ne izpolnjuje finančno premoženjskega pogoja.

7. Pri odločanju o prošnji za dodelitev redne BPP se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do BPP je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP).

8. V skladu s prvim odstavkom 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri ugotavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. V skladu z drugim odstavkom 14. člena ZBPP pa se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Vendar pa se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji (tretji odstavek 14. člena ZBPP).

9. Sodišče ugotavlja, da je toženka svojo odločitev v obravnavani zadevi utemeljila na podlagi listin in podatkov iz uradnih evidenc, in sicer da je tožnik lastnik nepremičnine parc. št. 1474, k.o. ..., katere vrednost po podatkih GURS-a znaša 24.559,00 EUR in že s tem presega finančni mejnik za dodelitev BPP, ki znaša 20.250,72 EUR. Toženka je nadalje upoštevala, da ima tudi tožnikova žena v lasti stanovanje, stavba 961, del stavbe 14, k.o. ..., katerega vrednost po podatkih GURS znaša 68.945,00 EUR.

10. Sodišče ugotavlja, da je toženka odločila v skrajšanem ugotovitvenem postopku po 144. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), pri čemer je odločitev utemeljila na podlagi uradnih podatkov o premoženju tožnika. Skladno z 2. točko drugega odstavka 144. člena ZUP lahko organ odloči v skrajšanem ugotovitvenem postopku, če se da ugotoviti stanje zadeve na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ, in samo za to ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi. Ker že sam zakon v tretjem odstavku 14. člena ZPBB določa situacije, v katerih se premoženje prosilca ne všteva v ugotovljeni materialni položaj prosilca, toženka ni imela pravne podlage, da je o tej okoliščini odločila zgolj na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, ne da bi tožniku omogočila, da se o tem izjavi in na ta način zavaruje svoje pravne interese. Postopek je bil uveden na zahtevo stranke, dejansko stanje, ugotovljeno s strani organa, pa se ne sklada z dejanskim stanjem, ki ga je navedla stranka, temveč naj bi bilo takšno, da, po oceni toženke, ni mogoče ugoditi zahtevku stranke. Glede na navedeno določbo tretjega odstavka 14. člena ZPBB, v tem primeru ni mogoče o premoženjskem stanju tožnika odločati v skrajšanem ugotovitvenem postopku. S takšnim odločanjem je bila kršena tožnikova pravica do izjave in sodelovanja v postopku, kot to pravico določa načelo zaslišanja stranke po 9. členu ZUP, kot eno izmed temeljnih načel upravnega postopka. Toženka bi morala pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika seznaniti z ugotovljenim dejanskim stanjem, ki se nanaša na lastništvo in vrednost nepremičnin, ki se upošteva pri ugotavljanju premoženja v zvezi z uveljavljanjem BPP, in mu tako dati možnost, da se o tem izjavi. Zaradi izvedenega skrajšanega ugotovitvenega postopka pa tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe dejansko ni imel možnosti ugovarjati ugotovljenemu dejanskemu stanju, dejansko stanje s tem v zvezi pa je ostalo nepopolno ugotovljeno, kot utemeljeno ugovarja tožnik v tožbi.

11. Po povedanem sodišče ugotavlja, da bi toženka morala tožniku omogočiti, da poda izjavo glede ugotovljenega lastništva in vrednosti nepremičnin, kar je vplivalo na zavrnitev njegove prošnje za dodelitev BPP. Odsotnost navedenega procesnega dejanja je vpliva na popolnost ugotovljenega dejanskega stanja, s tem pa tudi na zakonitost odločitve. Tako pa je imel tožnik možnost šele v tožbi navajati, da v zidanici v C. skupaj z sostanovalcem prebiva tožnikov brat D. D., kateri je deležen tudi najemnine.

12. Po obrazloženem je tako podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), zaradi katere je dejansko stanje v zadevi ostalo nepopolno ugotovljeno. Sodišče je zato v skladu z 2. in 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo organu za BPP v ponovni postopek. V ponovljenem postopku bo morala toženka odpraviti zgoraj navedeno bistveno kršitev pravil postopka in o svojih ugotovitvah v zvezi s tožnikovim premoženjem in premoženjem tožnikove žene tožniku dati možnost, da se izjavi in da se na ta način dejansko stanje ugotovi v celoti.

13. V obravnavani zadevi je sodišče v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo na seji in ni razpisalo glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti.