Jedro

Obseg pojma uporaba vozila ni omejen na prometno situacijo in je neodvisen od značilnosti zemljišča, na katerem se motorno vozilo uporablja. Pri vozilih, ki se uporabljajo kot prometna sredstva in delovni stroji, je treba ugotoviti, ali se je takšno vozilo ob nesreči uporabljalo zlasti kot prevozno sredstvo. Če je odgovor na to vprašanje pozitiven, uporaba lahko sodi pod pojem uporaba vozila. Če se je uporabljalo kot delovni stroj, pa uporaba ne more soditi pod navedeni pojem.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Tožnik se je poškodoval pri podiranju drevja v gozdu. Zahteva odškodnino od zavarovalnice, pri kateri je bil obvezno zavarovan traktor, na katerega sta s sinom vpela vitel in jekleno vrv. Traktor sta sicer uporabljala za zategovanje vitla; ob podiranju drevesa, pri katerem je prišlo do poškodbe, pa še za navezavo drevesa nanj, da bi drevo padlo v pravo smer, ker je stalo na brežini. Tožnikova teza je, da je nesrečo povzročil njegov sin, ki je, ne da bi ga na to opozoril, premaknil traktor, medtem ko je tožnik še žagal. Deblo je zato potegnilo s panja, tožnika pa potegnilo in stisnilo k drugemu drevesu.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo in tožniku naložilo, da mora toženki v 15 dneh plačati 2.514,79 EUR pravdnih stroškov.

3. Zoper takšno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožuje tožnik. Predlaga spremembo sodbe. Meni, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, materialnopravno zgrešeno zaključilo, da je traktor prevzel in opravil nalogo gozdarskega vitla. Ker je do sunkovitega potega drevesa z jeklenico prišlo zaradi nepremišljenega premika traktorja, torej v njegovi prevozni funkciji, je odgovornost tožene stranke podana. Pritožnik je prepričan, da brez premika traktorja ne bi prišlo do škodnega dogodka.

4. Tožena stranka ni odgovorila na pritožbo.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Obvezno zavarovanje motornih vozil ureja pravo Evropske unije, konkretno Direktiva 2009/103/ES Evropskega parlamenta in sveta s 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti. Določa, da vsaka država članica sprejme vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da je civilna odgovornost pri uporabi vozil krita z zavarovanjem. V našem pravu obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti ureja Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP). V skladu z določbo 15. člena ZOZP mora lastnik vozila skleniti pogodbo o zavarovanju odgovornosti za škodo, ki jo z uporabo vozila povzroči tretjim osebam zaradi smrti, telesne poškodbe, prizadetega zdravja, uničenja in poškodovanja stvari. Sodišče Evropske unije (SEU) razlage pojma „uporaba vozila“ ne prepušča državam članicam, ker gre za samostojni pojem prava EU. V skladu s sodno prakso SEU (ustrezno je povzeta v 6. točki na 5. strani obrazložitve izpodbijane sodbe) obseg pojma „uporaba vozila“ ni omejen na prometno situacijo in je neodvisen od značilnosti zemljišča, na katerem se motorno vozilo uporablja. Pri vozilih, ki se uporabljajo kot prometna sredstva in delovni stroji, je treba ugotoviti, ali se je takšno vozilo ob nesreči uporabljalo zlasti kot prevozno sredstvo. Če je odgovor na to vprašanje pozitiven, uporaba lahko sodi pod pojem „uporaba vozila“. Če se je uporabljalo kot delovni stroj, pa uporaba ne more soditi pod navedeni pojem.1

7. Sodišče prve stopnje se je glede na podlago tožbenega zahtevka torej najprej pravilno ukvarjalo z vprašanjem, ali se je traktor ob nesreči uporabljal zlasti kot prevozno sredstvo ali kot delovni stroj. Razlogi o tem vprašanju pa so nejasni, dokazna ocena ne ustreza kriterijem 8. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), podana je tudi bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

8. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi najprej dokazno oceni navedbe tožnika in izpovedi prič o poteku dogodka oziroma o premikanju traktorja ter vanje podvomi, ne verjame torej, da je tožnikov sin premaknil traktor. Ugotavlja, da bi, če bi res prišlo do premika traktorja, to nedvomno bilo zabeleženo v policijskem zapisniku in da policisti tudi niso našli sledi premikanja traktorja (8. in 9. točka obrazložitve). V izpovedih vidi nasprotja, zato tožniku in pričama ne verjame. A v nadaljevanju obrazložitve (12. točka) sodišče pojasnjuje, da je prepričano, da sta blokada jeklenice in premik traktorja povzročila, da se je jeklenica napela. Razlogi sodišča prve stopnje o odločilnem dejstvu (ali je prišlo do premika traktorja) si torej nasprotujejo. V tem delu je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

9. O vzroku na nezgodo oziroma za sunkovit poteg drevesa je sodišče izvedlo več dokazov, opravilo je presojo vsakega posebej, nekaterih (izpovedi tožnika in prič) tudi skupaj, ne pa dokazne ocene vseh dokazov skupaj. Posebej to velja za mnenje izvedenca, za katerega pojasnjuje, da ga je pridobilo zaradi neskladnosti izpovedb tožnika in prič. Dokazna ocena v tem delu torej ne sledi zahtevam 8. člena ZPP.

10. Na podlagi izvedenskega mnenja sodišče prve stopnje ugotovi, da je do padca drevesa in drsenja prišlo zaradi neželenega dokaj sunkovitega potega drevesa z jeklenico, do katerega lahko pride ali z neustreznim navijanjem jeklenice na boben gozdarskega vitla ali z nepremišljenim premikom traktorja (točka 10. sodbe). Ali je šlo za prvo ali drugo, se izvedenec v pisnem mnenju ni mogel opredeliti.2

11. A iz neizpodbijanih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da izvedenec možnosti, da je prišlo do nepremišljenega premika traktorja, ni izključil. Sodišče prve stopnje se v nadaljevanju obrazložitve ne opredeli do tega, ali sprejema prvo ali drugo varianto iz izvedenskega mnenja, ampak nekritično analizira (sprejme?) obe, dokazne ocene izpovedi tožnika in prič ob upoštevanju ugotovitev izvedenca ne naredi.

12. Opisano terja ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijane sodbe na podlagi 354. člena ZPP ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbeno sodišče kršitve iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ne more samo odpraviti3, ponovitev postopka pred sodiščem prve stopnje pa tudi ne bo povzročila hujše kršitve pravic strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

13. V ponovljenem postopku se mora sodišče prve stopnje opredeliti do vseh pravno odločilnih dejstev. Razlogi o njih v sodbi naj bodo jasni in nenasprotujoči si. Dokazna ocena pa mora slediti zahtevam 8. člena ZPP. Če bo sodišče prve stopnje ob celoviti dokazni oceni ugotovilo, da dokaznega postopka ni popolno izvedlo, ga bo moralo dopolniti.

14. Če se bo po tem odločilo, da je dokazana prva možnost, torej, da je do nesreče prišlo zaradi neustreznega navijanja jeklenice na boben gozdarskega vitla, bo zaključek, da odgovornost tožene stranke za nastalo škodo ni podana, pravilen. Če bo sodišče prve stopnje sprejelo drugo tezo, pa pritožbeno sodišče še opozarja, da so tudi razlogi o tej v izpodbijani sodbi obremenjeni z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje obrazloži, da sta blokada jeklenice in premik traktorja povzročila, da se je jeklenica napela in povzročila sunek ter zato zaključi, da je v času škodnega dogodka (premikajoči se?) traktor deloval kot delovni stroj, saj je premik traktorja povzročil premik drevesa in je s tem prevzel in opravil nalogo gozdarskega vitla, torej delovnega stroja. Kako (torej na podlagi katerih dokazov) je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je traktor prevzel nalogo gozdarskega vitla, iz obrazložitve ni mogoče ugotoviti, sodbe v tem delu torej ni mogoče preizkusiti.

15. Pritožnik tudi utemeljeno izpostavlja, da opredelitve sodišča prve stopnje do izpovedi, da je tožnikov sin premaknil traktor, da bi bil ta umaknjen na varno razdaljo od padajočega drevesa (tožnik je v tožbi trdil, da je sin predčasno premaknil traktor, ne da bi ga opozoril), v sodbi ni. Premikanje traktorja (ne pa zagotavljanje pogonske moči vitlu) pa bi predstavljalo opravljanje njegove funkcije prevoznega sredstva oz. uporabo vozila v smislu sodne prakse naših sodišč4 in sodne prakse SEU, ki jo je pravilno izpostavilo že sodišče prve stopnje.

16. Na ostale pritožbene navedbe višje sodišče ne odgovarja, saj glede na odločitev niso odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

17. Odločitev o razveljavitvi odločitve o stroških je posledica razveljavitve sodbe. Odločitev o stroških pritožbenega postopka pa je na podlagi 3. odstavka 165. člena ZPP pridržana za končno odločbo.

1 Sodba SEU C-514/16 z 28. 11. 2017. 2 Je pa še zapisal: _„Po specifikacijah proizvajalca gozdarskega vitla je hitrost žične vrvi 0,9 m/s. Slednja je sicer odvisna od količine navite jeklenice na boben vitla. Glede na oddaljenost končnega stojišča traktorja, sem mnenja, da bi jeklenica ob navijanju sicer imela nižjo hitrost od navedene vendar je enako hitrost jeklenice mogoče doseči tudi s premikom traktorja in brez uporabe vitla.“_ Za razjasnitev tega dela mnenja sodišče prve stopnje ni poskrbelo. Z izvedencem tudi ni poskusilo razčistiti, katera od obeh možnosti je verjetnejša. 3 Pritožbena obravnava ima kontrolno funkcijo, lahko tudi delno dopolni manjkajoči dokazni postopek; ne sme pa nadomestiti postopka pred sodiščem prve stopnje. Pritožbeno sodišče tudi ne more namesto sodišča prve stopnje napisati manjkajočih razlogov ali odpraviti nejasnosti razlogov oziroma izbrati ene od nasprotujočih si različic razlogov. 4 Pritožnik izpostavlja odločbo VSC Cp 482/2019.