Jedro

V postopku za ureditev družinskih razmerjih je mogoče navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, vendar le, če so ti v korist otrok. Znižanje preživnine samo po sebi otrokom ne more biti v korist; z znižanjem preživnine se poslabša materialni položaj otrok, saj so prikrajšani za zadovoljevanje osnovnih potreb, ki jim je preživnina namenjena. Trditev, da bi bilo znižanje preživnine otrokom v korist ali vsaj ne v nasprotju z njihovo koristjo (ker bi bilo za njuno preživljanje poskrbljeno na drugačen način), nasprotna udeleženka ni podala. Glede na navedeno njene navedbe, ki se nanašajo na potrošniške kredite, in ostale (lastne) stroške, ki jih ni navedla med postopkom pred sodiščem prve stopnje, niso upoštevne, saj predstavljajo nedopustne pritožbene novote.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo odločilo, da se sodna poravnava z dne 3. 12. 2012 spremeni1 tako, da se mld. hči udeležencev A. z dnem 1. 9. 2024 zaupa v vzgojo in varstvo predlagatelju. Spremenilo je ureditev stikov. Odločilo je, da se sklep Okrožnega sodišča v Kranju II N 2007/2020 z dne 17. 3. 2021 ter sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 798/2021 z dne 3. 6. 2021 spremenita tako, da je nasprotna udeleženka dolžna plačevati preživnino in sicer za B. v znesku 206 EUR mesečno in za A. v znesku 205 EUR mesečno, za oba od dne 1. 9. 2024 dalje. Že zapadle obroke je dolžna plačati v roku petnajst dni po prejemu sodbe sodišča prve stopnje, ostale pa do vsakega petnajstega dne v mesecu. Odločilo je še o usklajevanju preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in stroških postopka.

2.Zoper del sklepa, v katerem je odločeno o preživnini (III. točka) je nasprotna udeleženka vložila pritožbo. Ne strinja se z določitvijo višine preživnine, ta ji predstavlja veliko finančno breme, hkrati ima dolžnost skrbeti še za C. V izpodbijanem sklepu so bili stroški, ki jih ima, upoštevani le delno. Navedeno je, da očetu ne plačuje za najemnino stanovanja, kar ne drži. V času pred razpisanim narokom je dobila informacije, da se potrošniški kredit ne upošteva kot finančna obveznost, zato ni omenila aneksa k najemni pogodbi, ki je bil sklenjen dne 7. 4. 2023 in ga prilaga. Meni, da bi se moral potrošniški kredit, ki ga je sklenila dne 5. 4. 2023 z namenom, da ga porabi za zagotovitev stanovanjske opreme, upoštevati. Mesečni obrok potrošniškega kredita znaša 200 EUR. Poleg tega je dne 30. 3. 2023 sklenila zelo ugodno kreditno pogodbo za nakup kuhinje (v višini 6.548,00 EUR), mesečni obrok znaša 181,91 EUR. Njeni mesečni stroški so, poleg naštetih še kreditna pogodba za avtomobil, 98,67 EUR za mobilni naročnini, 12 EUR za nezgodno zavarovanje za hčerki A. in C. in 23 za življenjsko zavarovanje, skupaj 571,00 EUR na mesec. Poleg tega je treba upoštevati še mesečne stroške, ki jih je že navedla v postopku. Od 1. 10. 2024 so se stroški še povečali, saj je C. začela s treningi plezanja, kar za tri mesece znaša 120,00 EUR. Poleg tega so stroški šole v naravi za C. 272,00 EUR, prispevati mora polovico. Med letne stroške je potrebno šteti tudi strošek zavarovanja stanovanjske hiše v višini 88,00 EUR. Pojasnjuje še, da dvakrat letno na Centru za socialno delo X. zaprosi za izredno denarno socialno pomoč, do katere je bila vedno upravičena. V sklepu niso bili upoštevani stroški bivanja hrane, oddiha in razvedrila za B. in A., ki prihajata na stike vsak drugi vikend. Tudi v tistem mesecu, ko so otroci na počitnicah pri njej, mora nakazati preživnino v celotnem znesku, poleg tega pa še poskrbeti za bivanje. Letni strošek je tudi nakup vinjete in zavarovanje ter redno servisiranje osebnega vozila.

3.Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Nasprotna udeleženka se pritožuje zoper del sklepa, v katerem je sodišče prve stopnje odločilo o njeni preživninski obveznosti za mladoletna B. in A. S pritožbo želi doseči znižanje preživnine. Pretežni del pritožbe predstavljajo navedbe o njenih lastnih stroških, ki jih tekom postopka ni podala, zaradi česar naj se ji odmeri nižja preživnina. Nasprotna udeleženka pri tem ugotovljenih potreb otrok ne izpodbija, kot tudi ne ugotovljenih materialnih zmožnosti predlagatelja.

6.V postopku za ureditev družinskih razmerjih je mogoče navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, vendar le, če so ti v korist otrok (34. člen v zvezi z drugim odstavkom 6. člena Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1). Znižanje preživnine samo po sebi otrokom ne more biti v korist; z znižanjem preživnine se poslabša materialni položaj otrok, saj so prikrajšani za zadovoljevanje osnovnih potreb, ki jim je preživnina namenjena. Trditev, da bi bilo znižanje preživnine otrokom v korist ali vsaj ne v nasprotju z njihovo koristjo (ker bi bilo za njuno preživljanje poskrbljeno na drugačen način), nasprotna udeleženka ni podala. Glede na navedeno njene navedbe, ki se nanašajo na potrošniške kredite, in ostale (lastne) stroške, ki jih ni navedla med postopkom pred sodiščem prve stopnje, niso upoštevne, saj predstavljajo nedopustne pritožbene novote.

7.Ne drži, da sodišče prve stopnje pri odločitvi ni upoštevalo, da skrbi tudi za mladoletno C.; sodišče prve stopnje je to dejstvo ustrezno upoštevalo pri oceni njenih preživninskih zmožnosti (14. točka obrazložitve sklepa). Prav tako je iz 10. in 15. točke obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje razvidno, da je pri oceni plačilne zmožnosti nasprotne udeleženke upoštevalo njene stroške najema.

8.Pritožbena navedba, da v sklepu niso upoštevani stroški bivanja, hrane, oddiha in razvedrila za B. in A. v času, ko prihajata na stike, ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je pojasnilo (15. točka obrazložitve), da zneska, ki ga bo nasprotna udeleženka porabila za dejanske stroške v času stikov (zaradi sorazmerno majhnega števila dni (4) mesečno, ko ti potekajo) ni vštelo v postavko materinih stroškov za preživljanje otrok, ga je pa upoštevalo v smislu, da je zaradi tega njena plačilna zmožnost nekoliko manjša. Višje sodišče se z opisanim načinom sodišča prve stopnje, glede na skromen obseg stikov, strinja. Dodaja, da je nemogoče povsem matematično, za vsak dan posebej, ovrednotiti stroške, povezane z otroki; tudi ko sta otroka pri predlagatelju, ta za stroške, povezane z njima, kak dan porabi več in kak dan manj.

9.Podobno velja za plačevanje preživnine v mesecu, ko sta otroka del meseca na počitnicah pri nasprotni udeleženki. Resda je preživnina določena mesečno, vendar pa je treba izhajati iz njenega namena in zakonsko predvidenih stroškov, ki jih zajema. V skladu z 189. in 190. členom Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) je pri odmeri preživnine treba upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Zajemati mora stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti pa stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb. Našteti stroški nastajajo tekom celega leta, nekateri so bolj (na primer stanovanjski stroški), drugi manj fiksni (na primer stroški z obleko praviloma ne nastajajo vsak mesec). Preživnina je torej namenjena temu, da se otrokove potrebe čez celo leto zagotovijo na način, da se lahko uspešno telesno in duševno razvija. Iz tega razloga v sodni praksi ni uveljavljen način, da bi se preživnina za tisti mesec v letu, ko je otrok del meseca na počitnicah s staršem, pri katerem sicer ne živi, zmanjšala.

10.Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (druga točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Formulacija izreka, s katero je sodišče prve stopnje poseglo v pravnomočno sodno odločbo, ni pravilna. V skladu z 158. členom Ustave Republike Slovenije je pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom.

Zveza:

Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 6, 6/2, 34 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 189, 190

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.