Jedro

Sodišče višino predujma določi na podlagi lastne ocene o višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali z opravo dejanja izvršbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi. Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 17.08.2000 za izvršitelja določilo Bojana M. (prvi odstavek izreka) in upniku naložilo, da v 8 dneh založi predujem v znesku 60.000,00 SIT (drugi odstavek izreka). Zoper drugi odstavek izreka navedenega sklepa se je pravočasno pritožil upnik zaradi napačne uporabe ZIZ. Navedel je, da je takšno odločanje zanj močno obremenjujoče, saj naj bi plačal vse stroške v naprej, čeprav se lahko zgodi, da rubež ne bo uspešen. Poleg tega ima sodišče v 11. členu podlago, da odredi obročno odplačevanje predujma, pri čemer je dopustna tudi odmera predujma v višini 150% tarifne št. 1, kar v konkretnem primeru znaša 30.000,00 SIT. Zlasti pa bi bilo primerno, da bi sodišče odločilo, naj plača 10.000,00 SIT predujma takoj, nato pa drugih 10.000,00 SIT v roku 20 dni pred razglasom dražbe in zadnjih 10.000,00 SIT pred razglasom morebitne druge dražbe. Pritožba ni utemeljena. V 11. členu Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik) je določeno, da sodišče višino predujma določi na podlagi lastne ocene o višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali z opravo dejanja izvršbe. Upnik je v predlogu za izvršbo predlagal izvršbo na dolžnikova sredstva na kateremkoli računu, skladu, akreditivu ali podobnem naslovu, zlasti pa na dolžnikovem žiro računu pri Agenciji RS za plačilni promet (v nadaljevanju APP) ter rubež, cenitev in prodajo dolžnikovih premičnin. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi dne 25.05.2000 dovolilo izvršbo s predlaganima izvršilnima sredstvoma. Ko je APP sodišče dne 06.07.2000 obvestila (list. št. 6), da na žiro računu dolžnika ni sredstev in da zato sklepa o izvršbi ne more izvršiti, je sodišče prve stopnje v skladu s predlogom upnika nadaljevalo izvršbo z drugim dovoljenim izvršilim sredstvom. Da bi lahko opravilo predlagano in dovoljeno izvršbo na dolžnikove premičnine, je z izpodbijanim sklepom upniku naložilo, da založi predujem za stroške za opravo izvršbe in ga pri tem opozorilo, da bo v primeru, da predujma ne založi, izvršbo ustavilo (3. odst. 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Navedenega sklepa, izdanega z namenom, da se izvršba nadaljuje v skladu s predlogom upnika, pa upnik ne more uspešno izpodbijati iz razloga, ker meni, da izvršba na premičnine morebiti ne bo uspešna, ker ne bo najti rubljivih predmetov. Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je pravilen (glej 2. odst. 38. člena ZIZ). Upnik pa bo moral kot gospodar postopka, glede na ugotovitve, ki jih navaja v pritožbi, sam presoditi o smotrnosti založitve predujma in posledično tudi o usodi tega izvršilnega postopka. Glede ugovora v zvezi z višino odmerjenega predujma pa sodišče druge stopnje upniku pojasnjuje, da je v 11. členu Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik) določeno, da sodišče višino predujma določi na podlagi lastne ocene o višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali z opravo dejanj izvršbe. Sodišču prve stopnje je prepuščeno, da po lastni presoji odloči tudi o tem, ali bo upniku naložilo plačilo predujma v enkratnem znesku ali obročno (11. člen Pravilnika). V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje oceno o višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali, napravilo na podlagi običajinih izvršilnih dejanj, ki se opravijo pri izvršbi na premičnine. Pri tem je upoštevalo vrednost predmeta ter skladno z določbami Pravilnika (tar. št. 1 in 3 alineo tar. št. 3) pravilno odmerilo predujem za stroške rubeža in prve ter druge dražbe v višini 60.000,00 SIT. Izpodbijani sklep je sodišče druge stopnje preizkusilo še glede kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP - v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka in je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Glede na to, da upnik s pritožbo ni uspel, bo moral sam nositi stroške, ki so mu v zvezi s pritožbo nastali (154. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).