Jedro

Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje (drugi odstavek 51. člena ZZZDR). Gre za originaren način pridobitve lastninske pravice, zato pridobi zakonec (zapustnica) lastninsko pravico na neoddeljenem delu skupnega premoženja, ne glede na vpis v zemljiško knjigo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku za ugotovitev, da v zapuščino po pok. A. A., spadata nepremičnini z oznako 1.E, vl. št. 3347/2, k. o. ..., do ½ celote, in z oznako 5.E, vl. št. 4090/6, k. o. ..., do ½ celote. Odločilo je še o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke glede odločitve o glavni stvari zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Tožena stranka v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da je prva toženka (kot edina dedinja) postala lastnica spornih nepremičnin do celote na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju po svojem očetu (pok. B. A.), in da so sodišče in stranke postopka vezane na tako pravnomočno odločitev sodišča. Zato je podana kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Meni, da je tožničin zahtevek že zastaral in se ob tem sklicuje na določbo 141. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Zatrjuje tudi, da tožnica ni dokazala, da sta bili sporni nepremičnini pridobljeni z delom v času trajanja zakonske zveze med pok. A. A. in pok. B. A. Glede stanovanja v S. poudarja, da ga je pok. B. A. pridobil šele leta 2001, to je sedem let po smrti pok. A. A., zato ne more spadati v njuno skupno premoženje. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne.

4. Revizija je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. V zapuščinskem postopku po pok. A. A. (materi pravdnih strank(1)) je sporen obseg skupnega premoženja zakoncev A. in posledično zapuščine. Zato je zapuščinsko sodišče tožnico napotilo na obravnavano pravdo, da se ugotovi, ali delež do polovice spornih nepremičnin spada v zapuščino po pok. A. A. 7. Najprej velja pojasniti, da je neutemeljen očitek, da je podana kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. O obsegu skupnega premoženja zakoncev A. oz. o zahtevku, da se ugotovi, ali delež do polovice spornih nepremičnin spada v zapuščino po pok. A. A., še ni bilo pravnomočno odločeno. Zato zatrjevana negativna procesna predpostavka pravnomočno razsojene stvari ni podana.

8. Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje (drugi odstavek 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v nadaljevanju ZZZDR). Gre za originaren način pridobitve lastninske pravice, zato pridobi zakonec (zapustnica A. A.) lastninsko pravico na neoddeljenem delu skupnega premoženja, ne glede na vpis v zemljiško knjigo.

9. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jim je pritrdilo pritožbeno sodišče, izhaja, da sta hišo (v k. o. ...), v kateri se nahaja sporni etažni del, zakonca A. zgradila tekom trajanja njune zakonske zveze (na parceli, ki jo je B. J. podedoval po svoji materi leta 1973), in da prva toženka ni uspela dokazati, da je izključno njen oče (t. j. pok. B. A.) financiral gradnjo hiše iz svojega posebnega premoženja. Glede stanovanja v S. pa je bilo ugotovljeno, da je bilo prej v družbeni lastnini in odkupljeno s skupnimi sredstvi zakoncev A. leta 1992 po privatizacijskih določbah tedanjega Stanovanjskega zakona (revizijsko nesprejemanje teh dejanskih ugotovitev pa ni upoštevno(2)). Upoštevajoč navedeno je materialnopravno pravilen zaključek sodišč prve in druge stopnje, da tako hiša, v kateri se nahaja sporni etažni del, kot tudi stanovanje v S. predstavljata skupno premoženje zakoncev A. Glede hiše, v kateri se nahaja sporni etažni del, pa velja še pojasniti, da je z zgraditvijo hiše (s skupnimi sredstvi zakoncev J.) na parceli, ki jo je B. A. podedoval po svoji materi 1973, nastala nova stvar. Gre torej za primer, ko so imela vlaganja, izvedena v času zakonske zveze, v posebno premoženje drugega zakonca stvarnopravne posledice.

10. Ker je bilo torej ugotovljeno, da sporni nepremičnini predstavljata skupno premoženje zakoncev A., in da domneva o enakih deležih zakoncev A. na skupnem premoženju ni bila izpodbita(3), sta sodišči materialnopravno pravilno ugodili tožničinemu (stvarnopravnemu) zahtevku(4).

11. Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP) in z njo tudi njen zahtevek za povrnitev stroškov revizije (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Tožnica in prva toženka sta pol sestri (s skupno materjo). Od pravdnih strank je samo prva toženka potomka B. A. Op. št. (2): Primerjaj tretji odstavek 370. člena ZPP.

Op. št. (3): Primerjaj 59. člen ZZZDR.

Op. št. (4): Stvarnopravni zahtevki so nezastarljivi. Velja pa še dodati, da v obravnavani zadevi ne gre za dediščinsko tožbo (kot zmotno meni revidentka), zato pravila o zastaranju po 141. členu ZD ne pridejo v poštev.