Jedro

Za reševanje sporov, ki izvirajo iz obligacijskopravnih razmerij so pristojna redna sodišča.

Izrek

Za odločanje o tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Novi Gorici.

Obrazložitev

Tožeča stranka je proti toženi stranki vložila tožbo zaradi plačila 2,975.056,00 SIT s pp. pri Okrožnem sodišču. To sodišče se je s sklepom opr. št. P izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo Delovnemu sodišču. Menilo je, da gre za uveljavljanje pravic iz dela, saj naj bi spor temeljil na škodi, ki izvira iz pogodbe o zaposlitvi. Če pa gre za uveljavljanje pravice iz dela, pa je za odločanje v tovrstnem sporu stvarno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje v sporih glede pravic iz dela.

Delovno sodišče z odstopom pristojnosti ni soglašalo, ampak je sprožilo spor o pristojnosti. Ugotovilo je, da gre v spornem primeru za obligacijsko pravno razmerje iz pogodbe o posredovanju zaposlitve, za katerega reševanje delovna sodišča niso pristojna, ne pa za spor iz pogodbe o zaposlitvi. Zato je predlagalo, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije določi kot stvarno in krajevno pristojno sodišče v tej sporni zadevi Okrožno sodišče. Predlog je utemeljen, saj je za odločanje v tej zadevi stvarno pristojno Okrožno sodišče. Po določbi 2. točke 4. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94) so delovna sodišča pristojna odločati v individualnih delovnih sporih o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, razen v odškodninskih sporih za poškodbe pri delu. Zato bi za odločanje v sporu bilo pristojno delovno sodišče, če bi šlo za spor iz pogodbe o zaposlitvi. Vendar v spisu predložena pogodba, kljub temu, da jo kot tako deklarirata pogodbeni stranki, ni pogodba o zaposlitvi. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) v 11. členu kot pogodbo o zaposlitvi določa tisto pogodbo, s katero se delodajalec in delavec dogovorita o tistih pravicah in posebnostih, ki se nanašajo na delovno mesto, za katero delavec sklepa delovno razmerje. Take vsebine, pa pogodba brez datuma in številke, ki jo je v spis vložil tožnik, čeprav se imenuje pogodba o zaposlitvi, nima. Zato ne gre za pogodbo o zaposlitvi in spor, ki iz nje izvira, ni delovni spor.

Predložena pogodba je vsebinsko mešana pogodba, saj ne vsebuje tipičnih elementov pogodb, ki jih za posamezno vrsto pogodb določa zakon o obligacijskih razmerjih. V nekaterih elementih se približuje mandatu (749. člen ZOR), v nekaterih posredovanju (813. člen ZOR), ima pa tudi elemente pogodbe o delu (600. člen ZOR). V vsakem primeru pa ima pogodba elemente obligacijske pogodbe, tako da gre za spor iz tovrstne pogodbe, za katerega reševanje so pristojna redna sodišča. Za odločanje v tem sporu je tako stvarno pristojno sodišče, ki odloča v civilnih sporih, ne pa specializirano delovno sodišče, ki je pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih.

Zato je ob upoštevanju določb 22. in 23. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90) in določb II/1. točke 101. člena in prvega odstavka 115. člena zakona o sodiščih (ZS - Uradni list RS, št. 19/94, 45/95) Vrhovno sodišče Republike Slovenije sklenilo, da je za odločanje v tem sporu pristojno Okrožno sodišče. Določbe ZPP je sodišče uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije po določbi prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).