Jedro

Izdaja sklepa o ustavitvi postopka pomeni ukrep inšpektorja, ki lahko poseže v pravice, dolžnosti ali pravne koristi posameznika, torej akt, glede katerega je mogoče predlagati obnovo.

Tožnica ni inšpekcijska zavezanka in tako nima statusa stranke po določbah ZIN, vendar se ima v skladu s prvim odstavkom 43. člena ZUP pravico udeleževati postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Tega pa tožnica, ki svoj pravni interes za udeležbo v tem postopku utemeljuje na dejstvu, da je oporni zid zgrajen na umetnem nasipu, ki se deloma nahaja tudi na njenem zemljišču, ni izkazala.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim delom sklepa zavrgla tožničin predlog za obnovo inšpekcijskega postopka, končanega s sklepom o ustavitvi postopka. Iz obrazložitve sklepa je razvidno, da je tožnica vložila predlog za obnovo postopka iz razloga po 9. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-UPB2, 126/07, 65/08 in 8/10, v nadaljevanju ZUP). Upravni organ navaja, da ima po določbi 24. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07-UBP1, v nadaljevanju ZIN) položaj stranke v inšpekcijskem postopku inšpekcijski zavezanec, ne pa tudi vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali drugih vlog. V konkretnem primeru se je inšpekcijski postopek vodil zaradi nelegalne gradnje opornega zidu. Ker sta investitorja A.A. in družba B. d.o.o., za gradnjo (legalizacijo) tega zidu pridobila gradbeno dovoljenje št. 351-150/2007-25231 z dne 18. 10. 2007, je bil 5. 3. 2008 izdan sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka. Upravni organ še ugotavlja, da se temelji opornega zidu (piloti iz železniških tračnic, horizontalno povezani z armiranobetonsko gredo) v celoti nahajajo na zemljiščih parc. št. 1041/1, 1041/5 in 1040/3 k.o. ..., ki so v lasti investitorja, da je zid od parcel št. 1157/4 in 1157/6 k.o. ... odmaknjen od 0,6-0,8 do 1,94 m in da pričakovani vplivi tega objekta ne segajo izven gradbene parcele investitorja. V zvezi z navedbami v predlogu za obnovo postopka, da je oporni zid zgrajen na umetnem nasipu, ki se deloma nahaja na tožničinem zemljišču, pa pojasnjuje, da nasipavanje in odkopavanje zemljišča po Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-UPB1, 14/05–popr. in 126/07, v nadaljevanju ZGO-1) ne predstavlja gradnje objekta, zato gradbeni inšpektor ni pristojen za ukrepanje zaradi tega posega. Glede na vse navedeno zaključuje, da niso izpolnjeni pogoji za obnovo inšpekcijskega postopka.

Upravni organ druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnil in pri tem navedel, da je prvostopenjska odločitev pravilna, ker zoper sklep o ustavitvi postopka po naravi stvari obnova ni možna, saj gre za procesni sklep, s katerim se ne odloča o stvari. Obnova postopka je po 260. členu ZUP možna le, če je postopek končan z odločbo, ki je dokončna v upravnem postopku, zato predlog za obnovo postopka, ki je končan s sklepom, ni dovoljen. Pritožbeni organ se zato niti ni spuščal v presojo drugih formalnih pogojev za obnovo postopka.

Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je po ustaljeni sodni praksi obnova postopka, končanega s sklepom, možna, če sklep vsebuje vsebinsko odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. X Ips 371/2005 z dne 16. 9. 2009). Ker je bila v tem inšpekcijskem postopku izdana odločba, s katero je bilo investitorju naloženo, da odstrani nezakonito gradnjo in vzpostavi prejšnje stanje, se z ustavitvijo postopka ponovno odloča o tej obveznosti. Meni, da ima kot lastnica zemljišča, v katerega posega nasip, na katerem je zgrajen oporni zid, pravico do udeležbe v tem inšpekcijskem postopku. Ker bi investitor tudi za gradnjo nasipa rabil gradbeno dovoljenje, gradnja zidu ni skladna z izdanim gradbenim dovoljenjem. Poleg tega je zid temeljen s piloti, v gradbenem dovoljenju pa pilotiranje ni zajeto. Objekt je tudi nevaren, saj gre za gradnjo na statično nestabilni podlagi, kar pa v gradbenem dovoljenju ni obdelano. Navaja še, da je bila inšpekcijskemu zavezancu pred „rednim“ sodiščem izdana začasna odredba, ki mu je prepovedala kakršnakoli dela na tem nasipu, z zamolčanjem teh podatkov pa je pri upravni enoti pridobil gradbeno dovoljenje. Gradbeni inšpektor je zato ustavil postopek, o čemer pa ni obvestil tožnice. Iz njegovih prejšnjih ravnanj (posredovanja podatkov in kopij zapisnikov ter odločb) izhaja, da ji je priznal položaj stranke v postopku. Tožnica je zahtevala tudi obnovo postopka za izdajo gradbenega dovoljenja. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka v višini plačane sodne takse.

Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi, dodatnih razlogov pa ne navaja.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče na podlagi podatkov upravnega spisa najprej ugotavlja, da ne držijo tožničine navedbe, da ji je bil priznan položaj stranke v obravnavanem inšpekcijskem postopku. Iz tožničinih vlog z dne 18. 5. 2005 in z dne 1. 6. 2005 celo izhaja, da je zahtevala, da se ji kopije zapisnikov in odločb, izdanih v tem postopku, posredujejo zgolj zaradi potreb dokazovanja v pravdnem postopku. Poleg tega je tožnica obravnavano vlogo tudi sama naslovila „Predlog za obnovo postopka“, zato je pravilno toženkino ravnanje, da je to vlogo obravnavala kot predlog za obnovo inšpekcijskega postopka (in ne kot pritožbo).

Sodišče pa pritrjuje tožnici, da obrazložitev v drugostopenjski odločbi, da obnova inšpekcijskega postopka končanega s sklepom o ustavitvi postopka že po naravi stvari ni mogoča, ni v skladu s stališčem Ustavnega sodišča RS v odločbi št. Up-2411/06-12 z dne 22. 5. 2008. V skladu s pravili, ki urejajo obnovo postopka (členi 260. do 272. ZUP), je obnova postopka sicer res dopustna le, če je postopek končan z dokončno odločbo, in postopka, ki je bil končan s sklepom, ni mogoče obnoviti. Vendar pa tega pravila o nemožnosti obnove s sklepom končanega inšpekcijskega postopka ni mogoče upoštevati absolutno, saj glede na stališče iz zgoraj citirane odločbe Ustavnega sodišča tudi izdaja sklepa o ustavitvi postopka pomeni ukrep inšpektorja, ki lahko poseže v pravice, dolžnosti ali pravne koristi posameznika, torej akt, glede katerega je mogoče predlagati obnovo. Ker pa je v obravnavani zadevi prvostopenjski organ ugotovil, da je predlog za obnovo postopka treba zavreči na podlagi presoje obstoja obnovitvenega razloga in ne zgolj zato, ker gre za procesni akt, drugostopenjski organ pa je tako odločitev potrdil, zgoraj navedeno stališče drugostopenjskega organa ni vplivalo na pravilnost odločitve v obravnavani zadevi.

Tožnica je obnovo postopka predlagala iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP. Obnovitveni razlog iz te določbe je podan, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, ni bila dana možnost udeležbe v postopku. V zadevi ni sporno, da tožnica ni inšpekcijska zavezanka in tako nima statusa stranke po določbah ZIN, vendar se ima v skladu s prvim odstavkom 43. člena ZUP pravico udeleževati postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes; tega izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist pa je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist (drugi odstavek istega člena). Gre torej za korist, ki temelji na materialnem predpisu.

Po presoji sodišča tožnica ni izkazala, da bi bile v konkretnem inšpekcijskem postopku prizadete njene pravice oziroma pravne koristi, za zavarovanje katerih bi ji bilo treba priznati lastnost stranskega udeleženca v tem postopku. Tožnica pravni interes za udeležbo v tem postopku utemeljuje na dejstvu, da je oporni zid zgrajen na umetnem nasipu, ki se deloma nahaja tudi na njenem zemljišču. Na podlagi podatkov upravnega spisa, in sicer odločbe gradbenega inšpektorja z dne 1. 6. 2005, s katero je bil inšpekcijskemu zavezancu izrečen ukrep zaradi nelegalne gradnje, gradbenega dovoljenja z dne 18. 10. 2007 in izpodbijanega sklepa o ustavitvi postopka, pa sodišče ugotavlja, da predmet tega inšpekcijskega postopka ni bil nasip, temveč izključno oporni zid. Tožnica zato v tem upravnem sporu ne more uveljavljati ugovorov, ki se ne nanašajo na vprašanje legalnosti tega opornega zidu, torej tudi vprašanj v zvezi z legalnostjo nasipa. Prav tako tožnica v tem upravnem sporu ne more uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na pogoje za gradnjo opornega zidu iz izdanega gradbenega dovoljenja, saj lahko tožnica te uveljavlja le v postopku za obnovo tega gradbenega dovoljenja.

Glede na navedeno tožnica z navedbami v tožbi ne izkazuje pravnega interesa, ki bi ga lahko varovala v inšpekcijskem postopku zaradi nelegalne gradnje opornega zidu. Sodišče zato pritrjuje toženkinemu stališču, da tožnica ni upravičena do udeležbe v tem postopku.

Sodišče še dodaja, da stališče prvostopenjskega organa, da gradbeni inšpektor nima pravne podlage za odreditev inšpekcijskega ukrepa zaradi gradnje nasipa, ni pravilno, saj se v skladu s 1.2. točko v zvezi s 7. točko prvega odstavka 2. člena ZGO-1 za gradnjo šteje tudi gradnja gradbenih inženirskih objektov, med katere po standardih SIST ISO 6707-1 (točka 3.2.2) sodijo tudi zemeljska dela, ki so rezultat izkopavanja in nasipanja. Tožnica lahko zato v zvezi z gradnjo tega nasipa pri pristojnem gradbenem inšpektorju zahteva uvedbo novega inšpekcijskega postopka oz. če meni, da je to zahtevala že v tem postopku, predlaga odločitev tudi o tem vprašanju z izdajo dopolnilne odločbe (prvi odstavek 220. člena ZUP). Vendar pa iz navedenih razlogov tudi to stališče ni moglo vplivati na ugotovitve sodišča o pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa.

Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10, v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo. V skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 nosi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.