Jedro

Zakonodaja, ki je veljala pred uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika, to je pred 1. 1. 2003, in sicer ZLDS iz leta 1959, ZPDS iz leta 1976 in SZ so omogočali nastanek etažne lastnine, ki se ni ustrezno vpisovala v zemljiško knjigo. Predpisi so omogočali vknjižbo samo enega ali samo nekaj posameznih delov stavbe, ne pa nujno vseh, zato je na taki zgradbi nastala nedokončana etažna lastnina, za katero je značilno, da poleg vpisanih posameznih delov v etažni lastnini obstajajo še nevpisani posamezni deli, ki jih v zemljiški knjigi predstavlja fiktivna nepremičnina, označena kot nerazdeljeni posamezni deli. Tudi za rešitev takih primerov je sprejet ZVEtL-1, ki omogoča, da se v nepravdnem postopku poskrbi za katastrski vpis stavbe in njenih posameznih delov, izda odločba, ki je pravna podlaga za oblikovanje etažne lastnine, in poskrbi za zemljiškoknjižni vpis po uradni dolžnosti.

Pravni naslov za pridobitev (so)lastninske pravice na posameznih delih so poleg tistih lastnikov, katerih lastništvo je nesporno, izkazali tudi denacionalizacijski upravičenci, in sicer je to Denacionalizacijska odločba (drugi odstavek 19. člena ZVEtL-1). Ker je pristojen upravni organ pravnomočno odločil, kdo so denacionalizacijski upravičenci in katero podržavljeno premoženje se jim vrne, je sodišče v postopku po ZVEtL-1 vezano na izrek Denacionalizacijske odločbe. V točki 2. Denacionalizacijske odločbe so navedeni solastninski deleži, ki se vrnjeno denacionalizacijskim upravičencem, pri čemer sta pri izračunu solastninskih deležev upoštevana zgradba v izmeri 395 m2 in dvorišče v izmeri 92 m2, v 3. točki Denacionalizacijske odločbe pa je napisano, kaj se denacionalizacijskem upravičencem vrne v naravi. Iz izreka Denacionalizacijske odločbe izhaja, da je bila denacionalizacijskim upravičencem vrnjena navidezna solastnina. Naloga sodišča v postopku po ZVEtL je zato, da denacionalizacijskim upravičencem, saj ti izkazujejo pravni naslov za pridobitev (so)lastninske pravice na posameznih delih stavbe, omogoči vpis v zemljiško knjigo še nevpisanih posameznih delov stavbe ter idealnih deležev solastnine, ki pripadajo vsakokratnim lastnikom posameznega dela stavbe na skupnih delih stavbe (prvi odstavek 30. člena ZVEtL-1).

Velikost solastninskih deležev solastnikov posameznih delov stavbe ne vpliva na idealni delež solastnine vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe na skupnih delih stavbe. Skladno s šestim odstavkom 23. člena ZVEtL-1 se namreč določi v razmerju med površino posameznega dela stavbe in skupno površino vseh posameznih delov stavbe.

Izrek

I. Pritožbi 2.1., 2.2., 3., 5.6., 5.7. in 10. nasprotnega udeleženca se v celoti, pritožbi 4.1. in 4.2. nasprotnih udeleženk pa delno ugodi in se prva alineja točke B.IV. izreka izpodbijanega sklepa razveljavi ter v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V ostalem se pritožba 4.1. in 4.2. nasprotne udeleženke zavrne in se v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu (točki B.VI. izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki A. ugotovilo, da je Mestna občina Ljubljana pravna naslednica občine Ljubljana ... kot imetnice pravice uporabe nerazdeljenih posameznih delov stavbe z ID znakom 0000 – 00 - 900 do deleža 43390/70000 in da je udeleženka postopka skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe na naslovu Z. V točki B. izreka je ugotovilo: I. da na stavbi z ID znakom 0000-00, stoječi na parcelah 100, 200 in 300, k. o. X , z naslovom Z., obstoji etažna lastnina; II. da je parcela št. 100 pripadajoče zemljišče in s tem splošni skupni del stavbe; III. da imajo vsakokratni etažni lastniki stavbe zakonito stavbno pravico na parcelah 200 in 300 k. o. X dokler stavba stoji in ima ta pravica položaj splošnega skupnega dela stavbe; IV. kateri so posamezni deli stavbe in lastnike ter imetnike izvedenih pravic na teh delih; V. kateri so splošni skupni deli stavbe; VI. višino idealnih deležev solastnine na splošnih delih stavbe v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe; VII. da nerazdeljeni posamezni deli stavbe z začasnimi ID znaki 0000-00-900, 0000-00-901, 0000-00-902, 0000-00-903,0000-00-904, 0000-00-905 in 0000-00-906 po dokončni vzpostavitvi etažne lastnine ne obstojijo več; v VII. izreka odločilo, da se bodo zemljiškoknjižni vpisi izvedli po uradni dolžnosti.

2. Nasprotni udeleženci 2.1., 2.2., 3., 5., 6., 5.7., in 10. se pritožujejo zoper del točke B.IV. izreka, uveljavljajo vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlagajo, naj višje sodišče spremeni izpodbijano točko izreka tako, da ugotovi, da so lastniki posameznih delov z ID znaki 0000-00-1, 0000-00-3, 0000-00-6, 0000-00-12, 0000-00-13 in 0000-00-55 A. A. do 62000/638640, B. B. do 32550/638640, C. C. do 32550/638640, pok. D. D. do 204600/638640, E. E. do 37644/638640, F. F. do 37644/638640, G. G. do 1426600/638640, H. H. do 44526/638640, I. I. do 20267/638640 in J. J. do 24259/638640, podrejeno naj pritožbi ugodi, razveljavi sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrne v novo odločitev. Opozarjajo na odločbo Upravne enote ... z dne 22. 6. 2009 (v nadaljevanju: Denacionalizacijska odločba), s katero je bil denacionalizacijskim upravičencem vrnjen delež 2362/7000 celotne nepremičnine parcela 400 k. o. X z vsemi sestavinami, v naravi je to 100 % lastništvo na posameznih delih stavbe številka 1, 3, 6, 12, 13 in 55. Sodišče je tako napačno ugotovilo, da so denacionalizacijski upravičenci postali solastniki posameznih delov samo do deleža 26610/70000. Po pravnomočnosti Denacionalizacijske odločbe MOL ni več lastnik nobenega posameznega dela stavbe; lastniki posameznih delov stavbe so na originaren način s pravnomočno Denacionalizacijsko odločbo postali denacionalizacijski upravičenci do celote. To je sodišče na ogledu tudi samo ugotovilo in zapisalo v zapisnik z dne 5. 12. 2018. Sodišče je odločalo o zahtevku, ki ne spada v sodno pristojnost, saj je poseglo v odločitev upravnega organa glede lastništva posameznih delov. Prišlo je tudi do kršitve kontradiktornosti postopka, ker nasprotnim udeležencem ni bila dana možnost, da bi se opredelili do eventualnega solastništva MOL na posameznih delih. MOL lastništva na posameznih delih sploh ni uveljavljala. Izrek sklepa nasprotuje razlogom in o odločilnih dejstvih je nasprotje med razlogi sklepa o vsebini Denacionalizacijske odločbe in odločbo. Da so postali denacionalizacijski upravičenci lastniki do 26610/7000 celotne nepremičnine parcela 400, skupaj s stavbo št. 0000-49, je jasno razvidno tudi iz sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani Dn 20854/2009 z dne 15. 10. 2009 in iz spisa ročno vodene zemljiške knjige za VL št. 2016 k. o. X. 3. 4.1. in 4.2. nasprotni udeleženki se pritožujeta zoper točki B.IV. glede posameznih delov 1., 3., 6., 12., 13. in 55. (prva alineja) in B.VI. izreka. Navedeni posamezni deli so bili s pravnomočno odločbo vrnjeni denacionalizacijskim upravičencem z navedbo deležev glede na celotno nepremičnino – parcelo 400 s stavbo, kar v naravi predstavlja 100 % lastništvo na posameznih delih št. 1., 3., 6., 12., 13. in 55. Denacionalizacijski upravičenci torej niso postali solastniki teh posameznih delov le do deleža 26610/7000, MOL pa ni solastnica posameznih delov stavbe, bila je denacionalizacijski zavezanec. Zato je odločitev sodišča, da upošteva zemljiškoknjižno stanje nerazdeljene etažne lastnine, napačna – v nasprotju z Denacionalizacijsko odločbo in ostalimi listinami v spisu ter ugotovitvijo na ogledu 5. 12. 2018. Sodišče prve stopnje je napačno povzelo vsebino Denacionalizacijske odločbe. Odločati je treba na podlagi 19. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1) in kot pravni naslov upoštevati pravnomočno Denacionalizacijsko odločbo.

4. Na pritožbi je odgovorila MOL - prva nasprotna udeleženka. Opozarja, da deleži na šestih vrnjenih posameznih delih stavbe v Denacionalizacijski odločbi niso navedeni oziroma določeni. To pomeni, da istovetnost posameznih delov stavbe glede na celotno površino stavbe ni podana. Denacionalizacijska odločba je bila v zemljiški knjigi izvršena samo glede zemljiške parcele 400 k. o. X. Opisuje kaj in kdaj je bilo na naslovu Z. nacionalizirano in kaj izvzeto iz nacionalizacije ter zaključuje, da je bilo iz nacionalizacije izvzeto 41,88 % celotne površine stavbe, denacionalizacijskim upravičencem pa vrnjeno 40,81 %, torej ostane še 17,31 % površine stavbe. Ker K. K. ni bil upravičenec do denacionalizacije, njegov delež 1/7 (14,29 %) pripada MOL. Je pa ta matematični izračun špekulativen, saj istovetnost posameznih delov stavbe po denacionalizacijski odločbi ni bila izkazana oziroma deleži na teh delih niso navedeni.

5. Pritožbi sta glede prve alineje B.IV. izreka utemeljeni, glede točke B.VI. izreka pa pritožba ni utemeljena.

6. Odločitev prvostopenjskega sodišča, da je MOL, ki je skupaj z denacionalizacijskimi upravičenci v zemljiški knjigi vpisana kot solastnik nerazdeljenih delov nepremičnine, ki se etažira, solastnik posameznih delov stavbe, je materialnopravno zmotna.

7. Kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, gre v obravnavani zadevi za t. i. nedokončano etažno lastnino. Zakonodaja, ki je veljala pred uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika, to je pred 1. 1. 2003, in sicer Zakon o lastninjenju na delih stavb iz leta 1959 (ZLDS), Zakon o pravicah na delih stavb iz leta 1976 (ZPDS) in Stanovanjski zakon so omogočali nastanek etažne lastnine, ki se ni ustrezno vpisovala v zemljiško knjigo.1 Predpisi2 so omogočali vknjižbo samo enega ali samo nekaj posameznih delov stavbe, ne pa nujno vseh, zato je na taki zgradbi nastala nedokončana etažna lastnina, za katero je značilno, da poleg vpisanih posameznih delov v etažni lastnini obstajajo še nevpisani posamezni deli, ki jih v zemljiški knjigi predstavlja fiktivna nepremičnina, označena kot nerazdeljeni posamezni deli. Tudi za rešitev takih primerov je sprejet ZVEtL-1, ki omogoča, da se v nepravdnem postopku poskrbi za katastrski vpis stavbe in njenih posameznih delov, izda odločba, ki je pravna podlaga za oblikovanje etažne lastnine, in poskrbi za zemljiškoknjižni vpis po uradni dolžnosti.

8. Za ugotovitev (so)lastninske pravice na podlagi določb ZVEtL-1 je treba izkazati pravni temelj (prvi odstavek 19. člena ZVEtL-1). Pravni naslov za pridobitev (so)lastninske pravice na posameznih delih so poleg tistih lastnikov, katerih lastništvo je nesporno, izkazali tudi denacionalizacijski upravičenci, in sicer je to Denacionalizacijska odločba (drugi odstavek 19. člena ZVEtL-1). Ker je pristojen upravni organ pravnomočno odločil, kdo so denacionalizacijski upravičenci in katero podržavljeno premoženje se jim vrne, je sodišče v postopku po ZVEtL-1 vezano na izrek Denacionalizacijske odločbe. V točki 2. Denacionalizacijske odločbe so navedeni solastninski deleži, ki se vrnjeno denacionalizacijskim upravičencem, pri čemer sta pri izračunu solastninskih deležev upoštevana zgradba v izmeri 395 m2 in dvorišče v izmeri 92 m2, v 3. točki Denacionalizacijske odločbe pa je napisano, kaj se denacionalizacijskem upravičencem vrne v naravi. Iz izreka Denacionalizacijske odločbe izhaja, da je bila denacionalizacijskim upravičencem vrnjena navidezna solastnina. Naloga sodišča v postopku po ZVEtL je zato, da denacionalizacijskim upravičencem, saj ti izkazujejo pravni naslov za pridobitev (so)lastninske pravice na posameznih delih stavbe, omogoči vpis v zemljiško knjigo še nevpisanih posameznih delov stavbe ter idealnih deležev solastnine, ki pripadajo vsakokratnim lastnikom posameznega dela stavbe na skupnih delih stavbe (prvi odstavek 30. člena ZVEtL-1). MOL ni predložila nobene listine, ki bi izkazovala njeno (so)lastninsko pravico na posameznih delih stavbe, niti ni zatrjevala, da ima v stavbi, ki se etažira v tem postopku, katerega od delov v posesti.

9. V Denacionalizacijski odločbi solastniški deleži, ki pripadajo posameznemu denacionalizacijskemu upravičencu na posameznih delih stavbe, ki so bili vrnjeni, niso navedeni. Sodišče prve stopnje pa jih ni ugotavljalo, ker je zmotno upoštevalo solastniške deleže iz 2. točke Denacionalizacijske odločbe, ki se ne nanašajo na vrnjene posamezne dele. Solastniški deleži denacionalizacijskih upravičencev niso odvisni od kvadrature stavbe in dvorišča, na podlagi česar so izračunani deleži v 2. točki Denacionalizacijske odločbe. Odvisni so od razmerij med denacionalizacijskimi upravičenci, o tem pa se do sedaj sploh ni razpravljalo. Za odločitev o solastniških deležih denacionalizacijskih upravičencev bo treba ugotavljati cel sklop dejstev, zato je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 355. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu točke B.4., to je prvi alineji, razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Vprašanje velikosti solastninskih deležev na v denacionalizacijskem postopku vrnjenih posameznih delih stavbe, ki se etažira, še ni bilo obravnavano in bi bilo, če bi sodišče druge stopnje prvič reševalo to vprašanje, nedopustno poseženo v pravici udeležencev postopka do izjave in pritožbe.

10. Velikost solastninskih deležev solastnikov posameznih delov stavbe ne vpliva na idealni delež solastnine vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe na skupnih delih stavbe. Skladno s šestim odstavkom 23. člena ZVEtL-1 se namreč določi v razmerju med površino posameznega dela stavbe in skupno površino vseh posameznih delov stavbe. Površine posameznih delov stavbe so bile že ugotovljene, vpisane so v kataster stavb in te upoštevane pri ugotovitvi idealnih deležev solastnine na splošnih skupnih delih stavbe v točki B./VI. izreka. Višje sodišče je zato v tem delu pritožbo nasprotnih udeleženk kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo v tem delu sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 42. členom ZNP-1). Ta odločitev je materialnopravno pravilna in tudi nobenih uradoma upoštevnih procesnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP ni, procesnih kršitev v zvezi s tem delom odločitve pa pritožba ne uveljavljala.

11. Stroški pritožbenega postopka niso priglašeni.

1 Pravice so se lahko prenašale izven knjižno 2 Navodilo o vknjižbi pravic na delih stavb in o vodstvu zemljiške knjige "G.", Ur. l. SRS, št. 22/77; Pravilnik o vodenju zemljiške knjige, Ur. l. RS, št. 77/1995