Jedro

Trditveno in dokazno breme o razlogih za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse je na stranki. Kadar stranka poda samo predlog za oprostitev plačila sodne takse in v ta namen predloži podatke o svojem premoženjskem stanju, mora sodišče pri odločanju o takšnem predlogu izhajati iz trditev v predlogu in dokazov, s katerimi stranka zatrjuje svoje slabo premoženjsko stanje, da bi bila upravičena do oprostitve plačila sodne takse. Podrejenega zahtevka za odlog plačila sodne takse dolžnik ni postavil in zato sodišče prve stopnje tudi ni dolžno odločati o zahtevku, ki ga ni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog dolžnika za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da se pritožbi ugodi ter se sklep razveljavi in se zadeva vrne v ponovno odločanje oziroma podrejeno, da se dolžnika oprosti plačila sodne takse. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog dolžnika zavrnilo, ker je ugotovilo, da dolžnik ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodne takse. Sodišče je ravnalo v nasprotju z določbami ZST-1, predvsem pa ni ravnalo skrbno pri presoji vseh okoliščin, pomembnih pri odločitvi o oprostitvi plačila sodne takse. Sklep je zato obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, saj ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, sam izrek sklepa pa nasprotuje razlogom sklepa. Sodišče konkretno ne pojasni, katerih pogojev dolžnik ne izpolnjuje. Poleg tega pa dolžnik tudi izpostavlja, da sodišče ni odločilo o vseh predlogih dolžnika, kar ponovno predstavlja kršitev postopkovnih pravil. Skladno s teorijo in sodno prakso predlog stranke za oprostitev plačila sodne takse vedno vsebuje tudi podrejeni zahtevek za odlog plačila le-te. Glede tega pa se sodišče ni opredelilo. Sklepati je, da so za utemeljenost odloga plačila sodne takse nižji kriteriji kot za popolno oprostitev plačila sodne takse. Zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse tako sama po sebi še ne pomeni zavrnitve predloga za odlog plačila sodne takse. Sicer pa je sodišče povsem nepotrebno pripomnilo, da je potrebno takso za ugovor plačati v osmih dneh od prejema sklepa. Dokler ni pravnomočno odločeno o dolžnikovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse tudi ni mogoče stranke pozivati k plačilu. Dolžnik pa je vložil zoper omenjeni sklep pritožbo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ). Na podlagi četrtega odstavka 6. člena ZIZ je bilo o pritožbi odločeno po sodnici posameznici.

5. Očitana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, na katero opozarja dolžnik v pritožbi, ni podana. Dolžnik v pritožbi trdi, da sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa ni pojasnilo, katerih pogojev dolžnik za oprostitev plačila sodne takse ne izpolnjuje, kar pa ne drži. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa jasno navedlo, da dolžnik ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodne takse zato, ker posluje z dobičkom in ima odprta dva transakcijska računa, od katerih nobeden ni v blokadi, nanju pa je imel v zadnjih treh mesecih tudi prilive. Sodišče prve stopnje je tako zaključilo, da dolžnik sredstva za plačilo celotne takse ima in jih lahko zagotovi v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Tako sami podatki o poslovanju dolžnika oziroma podatki, kateri ne nakazujejo na likvidnostno oziroma slabše poslovanje dolžnika, predstavljajo jasen in nedvoumen razlog, zaradi katerega dolžnik ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodne takse. Sicer pa dolžnik v pritožbi zoper izpodbijani sklep teh ugotovitev o njegovih poslovnih rezultatih niti ne izpodbija.

6. Enako je neutemeljena dolžnikova pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje pri odločitvi o dolžnikovem predlogu ni ravnalo skrbno pri presoji vseh okoliščin. Pogoji za oprostitev plačila sodne takse so podani le takrat, kadar sodišče na podlagi podatkov, ki jih prosilec sporoči sodišču ugotovi, da ta nima sredstev za plačilo takse in jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Kadar sodišče iz predloženih podatkov o premoženjskem stanju dolžnika ugotovi, da je dolžnikovo premoženjsko stanje pozitivno, poleg tega pa dolžnik v izjavi o premoženjskem stanju sam navede, da je v zadnjih treh mesecih imel prilive na svojih transakcijskih računih in ti računi niso blokirani, je logičen zaključek sodišča prve stopnje, da prosilec ne izpolnjuje pogojev za taksno oprostitev in so zato neutemeljena pričakovanja dolžnika v pritožbi ter njegova zatrjevanja, da sodišče pri tej oceni ni ravnalo skrbno.

7. Neutemeljene pa so tudi dolžnikove pritožbene trditve, da bi sodišče moralo odločati o predlogu dolžnika za odlog plačila sodne takse, ker po njegovi oceni predlog za oprostitev plačila sodne takse vedno vsebuje tudi podredni zahtevek za odlog plačila sodne takse. Sodišče vedno odloča zgolj v mejah postavljenega zahtevka stranke, kar pomeni, da sodišče ne sme odločati o nečem, česar stranka izrecno ni predlagala. Trditveno in dokazno breme o razlogih za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse je na stranki v skladu s 7. in 212. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ. Kadar stranka poda samo predlog za oprostitev plačila sodne takse in v ta namen predloži podatke o svojem premoženjskem stanju, mora sodišče pri odločanju o takšnem predlogu izhajati iz trditev v predlogu in dokazov, s katerimi stranka zatrjuje svoje slabo premoženjsko stanje, da bi bila upravičena do oprostitve plačila sodne takse. Podrejenega zahtevka za odlog plačila sodne takse dolžnik ni postavil in zato sodišče prve stopnje tudi ni dolžno odločati o zahtevku, ki ga ni. Instituta oprostitve in odloga plačila sodne takse sta namenjena osebam, ki kot stranke v postopku uveljavljajo svoje pravice na enakopraven način z drugimi strankami. Slabo premoženjsko stanje stranke tako ne sme biti razlog, zaradi katerega bi bila stranka prikrajšana se udeleževati sodnih postopkov in vlagati pravna sredstva. Oprostitev plačila sodne takse je tako namenjena tistim, pri katerih se po kriterijih ZST-1 ugotovi, da bi bilo plačilo sodne takse tako obremenjujoče za stranko, da bi lahko resno ogrozilo njeno poslovanje. Pri odlogu plačila sodne takse pa gre za primere, ko stranka zgolj trenutno, torej v roku, ki ji ga je sodišče naložilo, ne more plačati sodne takse, jo pa bo nedvomno lahko po izteku tega roka zaradi posebnih okoliščin. Zato je tudi dolžnost stranke, ko meni, da bi bilo plačilo sodne takse lahko odloženo, da konkretno navedene tiste okoliščine, ki nakazujejo na to, da trenutno plačila sodne takse v roku osmih dni od prejema plačilnega naloga ne more plačati, za te okoliščine pa predloži svoje premoženjske podatke.

8. Dolžnik je v predlogu za oprostitev plačila sodne takse z dne 21. 10. 2015 zgolj navajal, da nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti in je v ta namen sodišču podal predlog za oprostitev plačila sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Tudi njegov zahtevek sodišču prve stopnje je bil postavljen le tako, da se dolžniku za oprostitev plačila sodne takse ugodi, o tem predlogu pa je sodišče prve stopnje tudi odločilo.

9. Ker niso podani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bila pritožba dolžnika zavrnjena kot neutemeljena ter kot pravilen in zakonit potrjen sklep sodišča prve stopnje po 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.