Jedro

O posameznikovem pravnem interesu lahko govorimo le v primeru, da gre za neposreden in konkreten poseg v njegove pravice oziroma pravni položaj. Z nujnim odvzemom otroka nasprotni udeleženki pa v pravice oziroma pravni položaj udeleženca samo po sebi ni poseženo; poseženo je (šele) z namestitvijo in ureditvijo stikov, zato mu v tem delu postopka gre status udeleženca.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

**Odločitev sodišča prve stopnje**

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se udeležencu A. A. dopusti udeležba v postopku, ki se vodi pod opr. št. III N 1890/2020 in sicer v delu, ki se nanaša na namestitev mld. B. B. in stike mld. B. B. s prvo nasprotno udeleženko (I. točka izreka sklepa). V preostalem je udeležbo A. A. zavrnilo (II. točka izreka sklepa).

**Povzetek pritožbenih navedb**

2. Udeleženec A. A. (v nadaljevanju: udeleženec) je zoper navedeni sklep vložil pravočasno pritožbo, in sicer zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi ter sklep spremeni tako, da ugotovi, da ima položaj udeleženca v tem postopku, stroške pritožbe pa naloži v plačilo nasprotni udeleženki. Navaja, da ni prijavil udeležbe v smislu določbe 22. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) temveč je z vlogo od sodišča le zahteval, da mu preneha onemogočati udeležbo v postopku. Udeleženec ni oseba, katere interes utegne biti s sodno odločbo prizadet, temveč oseba, katere interes z odločbo dejansko je prizadet. Nanj se torej odločba povsem neposredno nanaša in je torej formalni udeleženec postopka in stranka postopka že na podlagi zakona. Udeleženec je sicer stranka že po volji predlagatelja, saj ga je predlagatelj kot udeleženca označil že v prvotnem predlogu, poleg tega pa je na poziv sodišča prve stopnje tudi izrecno soglašal z udeležbo. Udeležbe osebi, ki jo je predlagatelj sam označil kot nasprotnega udeleženca, sploh ni potrebno prijavljati. Odločitev sodišča o zavrnitvi udeležbe je zato materialnopravno napačna (primerjaj VSL sklep I Cp 1708/2020). Mladoletna B. B. je z začasno odredbo sicer že nameščena k udeležencu in je torej očitno, da se odločba nanaša neposredno na udeleženca in se torej v tem postopku odloča tudi o pravicah in pravnih interesih udeleženca. Sodišče je z zavrnitvijo udeležbe kršilo določbe ZNP-1, kar vpliva na pravilnost in zakonitost odločitve in predstavlja kršitev iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), prav tako pa je s takim ravnanjem kršena pravica do izjave po 22. členu Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: URS) in je bila zagrešena bistvena kršitev postopka po osmi točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Nadalje navaja, da je postopek odvzema otroka z namestitvijo k drugi osebi enovit postopek in ga ni mogoče razdeliti na ločene postopke, torej na postopek odvzema otroka, namestitve k drugi osebi in še na postopek glede stikov. S trenutkom pravnomočne odločitve o odvzemu otroka namreč nujno nastopi potreba po namestitvi otroka k drugi osebi, v krizni center, v rejništvo ali v zavod (167. člen Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ). To pomeni, da v primeru ločenih postopkov ob odvzemu otroka oseba, h kateri naj bi bil otrok nameščen, sploh ne bi bila določena in bi moralo to osebo sodišče določiti v novem postopku. Tako ravnanje ni v korist varovanca. Udeležencu zato ni mogoče odrekati sodelovanja v celotnem postopku in mu udeležbo pogojevati zgolj v delih, ki bi se morda zdeli primerni nasprotni udeleženki. Udeležba v postopku gotovo ne more biti odvisna od volje in želja nasprotne udeleženke. Razlogi za odvzem otroka so tudi sicer odločilni razlogi za omejitev stikov z materjo. Odločitev sodišča je še dodatno nesmiselna, ker je udeleženec oče drugega otroka nasprotne udeleženke in pred naslovnim sodiščem teče postopek pod opr. št. II N 51/2021 glede njegove predodelitve. Iz navedenega postopka je udeleženec seznanjen z mnenjem o psihičnem stanju nasprotne udeleženke. Iz mnenja in zaslišanja izvedenca C. C. v postopku II N 51/2021 izhaja, da je pri nasprotni udeleženki prišlo celo do poslabšanja realitetne kontrole. Udeleženec je brez dvoma dolžan skrbeti za koristi mld. B. B. v času, ko je ta nameščena pri njemu, zato je upravičen do vseh podatkov, ki se tičejo psihičnega stanja matere. Še posebej zato, ker iz mnenja izvedenca C. C. jasno izhaja, da je pri nasprotni udeleženki prisotna osebnostna motnja, ki jo bistveno ovira v starševskih kapacitetah. Gre za izredno slabo kognitivno in verbalno komuniciranje. Poleg tega so pri materi prisotne lastnosti, ki pomenijo veliko tveganje. Če pomenijo tveganje že za mladoletnega D. D., velja to še toliko bolj za mladoletno B. B., ki je bistveno mlajša od njega in ob morebitnih težavah na stikih svojih koristi ne more varovati niti v obsegu, kot jih lahko D. D. Udeleženec ni javnost, ki bi jo sodišče lahko izključilo z glavne obravnave oziroma bi mu po prostem preudarku odrekalo pravico do vpogleda oziroma izjasnitve glede listin in mnenj, pridobljenih v postopku, temveč stranka postopka o namestitvi otroka k drugi osebi.

3. Predlagatelj in nasprotna udeleženca na pritožbo niso odgovorili.

**Presoja utemeljenosti pritožbe**

4. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo na podlagi vloge, s katero je udeleženec zahteval možnost izjasnitve glede vseh listin v spisu. Vlogo je sodišče prve stopnje štelo kot predlog za odločanje o udeležbi v postopku. Odločilo je, da se udeležencu dopusti udeležba v tem postopku le v delu, ki se nanaša na namestitev mld. B. B. in stike mld. B. B. s prvo nasprotno udeleženko, v preostalem delu pa je udeležbo udeleženca zavrnilo. Navedlo je (tretja in četrta točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), da udeleženec v postopku ne po volji predlagatelja ne na podlagi zakona ne nastopa kot nasprotni udeleženec, zato mora v skladu z 22. členom ZNP -1 za svojo udeležbo izkazati pravni interes. Tega izkazuje le za postopek v delu, ki se tiče namestitve mld. B. B. in stikov med deklico in njeno materjo.

5. Navedeno materialnopravno stališče sodišča je pravilno. Drži tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da udeleženec glede postopka nujnega odvzema otroka ne izpolnjuje nobenega od kriterijev za udeležbo v postopku, ki jih določa 21. člen ZNP-1, vključno s pravnim interesom. Ni res, kot navaja udeleženec v pritožbi, da ga je predlagatelj glede tega dela postopka v predlogu označil kot nasprotnega udeleženca; navedeno iz vloženega predloga CSD ne izhaja. Prav tako ni pomembno, ali je predlagatelj tekom postopka z njegovo udeležbo soglašal. Bistvena je presoja, ali udeleženec izkazuje pravni interes tudi za ta del postopka. Odgovor je nikalen. Začasni odvzem mld. B. B. ima na konkretni ravni posledice tudi za udeleženca, saj je nameščena prav k njemu, vendar pa tega ni moč enačiti z njegovim pravnim interesom za sodelovanje glede tega dela postopka oziroma za njegov izid. O posameznikovem pravnem interesu namreč lahko govorimo le v primeru, da gre za neposreden in konkreten poseg v njegove pravice oziroma pravni položaj. Z nujnim odvzemom otroka nasprotni udeleženki pa v pravice oziroma pravni položaj udeleženca samo po sebi ni poseženo; poseženo je (šele) z namestitvijo in ureditvijo stikov, zato mu v tem delu postopka gre status udeleženca. Udeleženec tudi ni navedel prepričljivih dejstev in okoliščin, iz katerih bi bil jasno razviden njegov pravni interes glede postopka, ki se tiče odvzema otroka. Navaja sicer, da je postopek odvzema otroka z namestitvijo k drugi osebi enovit postopek in ga ni mogoče razdeliti na ločene postopke. Vendar, sodišče res odloča v enem postopku o treh institutih (odvzemu otroka, namestitvi in stikih), a to ne pomeni, da udeležencu ni treba za sodelovanje v postopku glede odločanja o vsakem od naštetih institutov izkazati lastnega pravnega interesa.

6. Udeleženec pa utemeljeno opozarja na svojo pravico do izjave (22. člen URS) v postopku, ki se tiče namestitve in stikov. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa (šesta točka obrazložitve) napovedalo, da bo udeleženca seznanilo z delom izvedenskega mnenja izvedenke psihiatrične stroke, ki se nanaša na namestitev mld. B. B. in njene stike z nasprotno udeleženko. Višje sodišče pripominja, da je treba udeležencu v enakem obsegu zagotoviti tudi pravico do izjave glede delov pisnih in ustno podanih mnenj predhodno postavljenih izvedencev in drugega gradiva v spisu.

7. Pritožbeni razlogi torej niso podani; razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa višje sodišče ni zasledilo, zato je pritožbo v skladu z drugo točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

8. O stroških pritožbenega postopka v zvezi z izpodbijanim sklepom v tej fazi postopka ni mogoče odločati. Sodišče prve stopnje bo o njih odločilo po kriteriju iz 2. odstavka 55. člena ZNP-1, ki ga je mogoče celovito upoštevati le ob sprejemu končne odločitve, ne pa glede na uspeh, pomen za stranke in procesno ravnanje strank ob posameznem procesnem dejanju.