Jedro

Za vpis maksimalne hipoteke zadošča, da je predlogu za vknjižbo priložena kot listina zastavna pogodba, če so v njej podatki o upniku, dolžniku, pravnem temelju kreditnega razmerja, ki se je z zastavno pogodbo zavaroval in najvišjem znesku, do katerega za zavarovanje jamči nepremičnina.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep se s p r e m e n i tako, da se na podlagi pogodbe o zastavi nepremičnin št. 299/98 OKV z dne 20.3.1998, pri nepremičninah, vpisanih v vl.št. 842 k.o. Sežana last J. d.d. Sežana d o v o l i vknjižba zastavne pravice za denarno terjatev B. d.d. do najvišjega zneska 3.700.000,00 DEM v tolarski protivrednosti na dan plačila po srednjem tečaju Banke Slovenije. Zaznamba zavrnitve tega predloga se izbriše. V ostalem delu, kolikor je zavrnjen predlog za vknjižbo prepovedi odsvojitve in obremenitve teh nepremičnin v korist B. d.d., se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v zemljiškoknjižni zadevi zaradi vknjižbe zastavne pravice in prepovedi odsvojitve in obremenitve ugovor predlagateljice B. d.d. zavrnilo in obdržalo v veljavi sklep zemljiškoknjižne referentke, s katerim je predlog za vknjižbo te zastavne pravice in prepovedi odsvojitve in obremenitve zavrnila. Po mnenju prvostopenjskega sodišča zemljiškoknjižnemu predlogu priložena listina ne utemeljuje predlaganega vpisa, ker terjatev, ki je zavarovana s hipoteko v listini ni dovolj natančno opisana. Če je predlagatelj s hipoteko zavaroval vse terjatve po posojilnih pogodbah, bi morale biti te pogodbe priložene, sicer bi morala pogodba o zastavi nepremičnin zajemati vsebino teh pogodb. Proti zavrnilnemu sklepu je predlagateljica vložila pritožbo. V pritožbi navaja, da je predlagala vpis na podlagi pogodbe o zastavi nepremičnin, ki izpolnjuje vse pogoje iz 21. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK). Podlaga za vknjižbo zastavne pravice je dogovor zastavnega upnika in zastavnega dolžnika, da lahko zastavni upnik svojo denarno terjatev do dolžnika poplača iz vrednosti zastavljenih nepremičnin. Zastavna pravica na nepremičnini je pravica zahtevati poplačilo zavarovane denarne terjatve iz zastavljene nepremičnine. Denarna terjatev je pravica zahtevati plačilo določenega denarnega zneska in to je tudi vsebina zastavne pravice. V zastavni pogodbi je zavarovana denarna terjatev - višina denarnega zneska, ki je zavarovan, opredeljena določno oziroma določljivo. Iz zastavne pogodbe je mogoče razbrati višino zavarovane terjatve in tudi iz katerega naslova ta terjatev izhaja, zato je zavarovana terjatev določljiva oziroma dovolj natančno opisana. Zahteva, da bi morala biti zavarovana terjatev še bolj natančno opisana, in sicer tako, da bi bile poimensko in z datumi navedene sklenjene kreditne - posojilne pogodbe, nima podlage v določbi 21. člena ZZK. Zmotno je stališče, da določitev zavarovane terjatve z označbo, da zavarovani zneski izhajajo iz kreditnih, posojilnih, garancijskih in drugih pogodb, brez označbe datumov oziroma brez predložitve teh k zastavni pogodbi, ne zadostuje zahtevam za vknjižbo zastavne pravice v zemljiško knjigo in krši načelo javnosti. Z zastavno pravico se zavaruje denarna terjatev. Dejstva, ki se nanašajo na samo terjatev, kot so npr. naziv pogodbe, datum sklenitve pogodbe, zgolj dodatno opredeljujejo zavarovano terjatev, vendar niso neobhodno nujna sestavina temelja za vknjižbo in niti besedila vknjižbe. V primeru morebitne hipotekarne tožbe dejstva, ki se nanašajo na samo višino terjatve, predstavljajo zgolj dejansko podlago za razsojo, da ima zastavni upnik pravico zahtevati plačilo določenega zneska iz zastavljene nepremičnine in se lahko dokazujejo na drug način in ne s samo vknjižbo. Zato tudi če te sestavine niso navedene v pogodbi, ki je temelj vpisa, sodišče ne sme zavrniti vpisa, če je v njej naveden točno določen zavarovani denarni znesek, določljivo navedena pogodba, iz katere izvira zavarovani znesek, in če izpolnjuje druge zakonske zahteve. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je podlaga za zadevno vknjižbo zastavna pogodba, v kateri temelji terjatev oziroma bodoče zavarovane terjatve med predlagateljico in zastavnim dolžnikom. Temelj samih zavarovanih terjatev so posojilne, garancijske in ostale pogodbe iz področja bančnega poslovanja in ki so navedene v prilogi kot sestavnem delu zastavne pogodbe. Vse te pogodbe, ki so temelj zavarovanih terjatev, je možno ugotoviti oziroma so določljive. Za samo vknjižbo pa je irelevantno, koliko in v kakšni višini je sklenjenih pogodb iz 3. člena zastavne pogodbe. Takšna je bila pogodbena volja zastavnega upnika in dolžnika.