11. 12. 2003

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe in v postopku za preizkus pobude A. A. iz Ž., ki ga zastopa mag. B. B., odvetnik v Kopru, na seji dne 11. decembra 2003 sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 418/2001 z dne 14. 3. 2002 se ne sprejme, v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pa zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 44., 367. in 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02 in 12/03 ur.p.b.) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

Z izpodbijanim sklepom je Vrhovno sodišče zavrglo revizijo pritožnika zaradi prenizke vrednosti spornega predmeta. V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da bi sodišče dopustnost revizije moralo presojati po pravilih, ki so veljala v času vložitve tožbe. Meni, da ureditev prehodnih določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) nedopustno učinkuje retroaktivno in strankam odvzema pravico do revizije, ki so jo v času vložitve tožbe pridobili. Zato daje pobudo, naj Ustavno sodišče oceni, da je ta določba v nasprotju z Ustavo. Opozarja, da bi v primeru, če bi sodišče odločilo v razumnem roku, revizija bila dopustna.

Sicer pritožnik pretežno uveljavlja razloge v zvezi z vsebinsko odločitvijo sodišč prve in druge stopnje, ki sta ugodili zahtevku tožnice za plačilo določenega denarnega zneska. Predlaga tudi povračilo stroškov v postopku pred Ustavnim sodiščem.

B.

Predmet izpodbijanega sklepa Vrhovnega sodišča je le procesna odločitev o dopustnosti revizije, zato se mora tudi preizkus ustavne pritožbe zoper ta sklep omejiti le na ta vidik.

Argumentov ustavne pritožbe, ki se nanašajo na vsebinsko odločitev o zahtevku s sodbo sodišča druge stopnje, v postopku presoje ustavne pritožbe zoper sklep o zavrženju revizije zato ni mogoče upoštevati.

Z odločitvijo Vrhovnega sodišča o zavrženju revizije do kršitve kakšne človekove pravice ali temeljne svoboščine ni moglo priti. Ustavno sodišče je že odločilo, da ni v neskladju z Ustavo, da je novi ZPP pogoje za dopustnost revizije postrožil in da se novi zakon po prehodni določbi 498. člena ZPP glede tega vprašanja uporablja tudi glede postopkov, ki so se začeli še pred njegovo uveljavitvijo (sklep Ustavnega sodišča št. U-I-21/02 z dne 12. 9. 2002, Uradni list RS, št. 83/02 in OdlUS XI, 166), če je bila prvostopenjska sodba izdana po njegovi uveljavitvi.

Glede zatrjevane kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pa pritožnik ni izčrpal vseh pravnih sredstev. Ustavno sodišče je že sprejelo stališče, da je v primerih, ko postopek še teče, za presojo o obstoju kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pristojno Upravno sodišče (tako npr. v sklepu št. Up-369/97 z dne 21.1.1998, OdlUS VII, 116). V primeru, ko je postopek pred sodiščem končan, pa kršenja te pravice ne more več biti in ga zato tudi ni več mogoče preprečevati.

Povračilo morebitne škode, ki bi mu bila s tako kršitvijo storjena (26. člen Ustave), lahko prizadeti zahteva v postopku pred pristojnim sodiščem; ko so pravna sredstva v tem postopku izčrpana, lahko ob pogojih ZUstS vloži tudi ustavno pritožbo. Ker v tem delu ustavna pritožba ni dopustna, jo je treba zavreči.

6.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 44., 367. in 498. člena ZPP je očitno neutemeljena. Pobudnik ne navaja razlogov, ki jih Ustavno sodišče ne bi presojalo že s sklepom št. U-I-21/02. Ustavno sodišče je že tedaj zavrnilo očitek, da ureditev prehodnih določb v prvem odstavku 498. člena ZPP krši prepoved retroaktivne veljavnosti pravnih predpisov. Določbe 44. člena ZPP (glede načina določitve vrednosti spornega predmeta), 367. člena ZPP (glede pogojev za dopustnost revizijie) in drugega odstavka 498. člena ZPP (glede položaja, ko je po uveljavitvi novega zakona odločba sodišča razveljavljena) niso v zvezi z obravnavano problematiko in pritožnik ne navede razlogov, ki bi kazali na ustavno spornost teh določb. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti je zato tudi v tem delu očitno neutemeljena.

Pritožnik je v ustavni pritožbi sicer navedel, naj se mu povrnejo stroški postopka. Vendar opredeljenega zahtevka ni postavil, zato Ustavno sodišče o tem ni moglo odločati.

C.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka in prve alineje prvega odstavka 55. člena ter drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirijam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Ribičič.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić