Jedro

Skladno s 15. členom ZUPJS se pri ugotavljanju materialnega položaja posameznika oziroma družine primarno upoštevajo podatki o dohodkih iz preteklega leta, razen kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je prišlo do spremembe vrste periodičnih dohodkov, definiranih v 8. točki 3. člena ZUPJS. V takem primeru, torej če je prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka se kot izjema, periodični dohodek, ki ga oseba ne prejema več ne upošteva, upošteva pa se novi periodični dohodek na način kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov (sedmi odstavek 15. člena ZUPJS).

Ob uveljavitvi pravice iz javnih sredstev je bil dohodek družine občutno znižan. Podan je enak dejanski stan, kot da bi oseba prenehala prejemati periodični dohodek in pričela prejemati drugega (sedmi odstavek 15. člena ZUPJS). Torej, da je prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka zato, ker oseba določenega periodičnega dohodka ne prejema več v enaki višini, prejema pa nižji periodični dohodek, kot drug dohodek. Za konkretni primer to pomeni, da se periodični dohodek, ki ga tožnikov oče ne prejema več, ne upošteva, upošteva pa se novi periodični dohodek na način, kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: "Odpravi se odločba Centra za socialno delo A. št. ... z dne 11. 8. 2016 v točkah 2., 3., 4., 5., 6. in 7. in se zadeva vrne v ponovno upravno odločanje.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 501,73 EUR, v 15 dneh po prejemu te sodbe."

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbe v višini 214,18 EUR, v 15 dneh od prejema te sodbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba Centra za socialno delo A. št. ... z dne 11. 8. 2016 v točkah 2., 3., 4., 5., 6. in 7. in odločba Centra za socialno delo A. št. ... z dne 18. 7. 2016 in da v veljavi ostane odločba Centra za socialno delo A. št. ... z dne 23. 9. 2015 ter da je tožnik upravičen do nadaljnjega prejemanja državne štipendije za študijsko leto 2015/2016 v mesečnem znesku 50,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zadnjega dne v mesecu za tekoči mesec dalje do plačila. Obenem je sklenilo, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik zaradi bistvene kršitve postopkovnih določb, kršitev ustavnih pravic ter zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Vztraja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo kršilo postopkovna določila in ustavno pravico do enakosti in enakopravnosti tožnika že v procesnem smislu, saj v sodbi ni opravilo ustrezne konkretne analize vseh relevantnih tožbenih navedb in naziranj in jih vsebinsko konkretizirano obravnavalo in ni podalo sodnega preizkusa sposobne razumne pravne obrazložitve svoje odločitve, pač pa je ostalo na ravni pavšalnosti in podalo o razlogih sodbe logičnemu sklepanju nasprotujočo razlago, kar pomeni, da je sodba brez ustrezne obrazložitve. Pri tem se sklicuje na stališča, ki jih je v svojih odločbah izreklo Ustavno sodišče RS in da je v primeru, ko sodba tem zahtevam ne zadosti, kršen 22. člen Ustave RS. Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo je namreč velikega pomena, da stranka, tudi če njenemu zahtevku ali pravnemu sredstvu ni ugodeno, lahko spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih resno obravnavalo. Zahtevo sodiščem in sploh vsem organom, ki odločajo o pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank nalaga tudi 6. člen EKČP. Sodišče je kršilo ustavne pravice tožnika, tudi njegove pravice iz Evropske konvencije o človekovih pravicah, in zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava zaključilo, da so znašali dohodki družine 35.270,24 EUR. Sodišče je tožniku kršilo ustavno pravico do socialne varnosti iz 50. člena in enakosti in enakopravnosti iz 14. in 22. člena Ustave RS ter načelo iz 2. člena, ki določa, da je Republika Slovenija socialna država, s tem, ko je spremenjene okoliščine, ki so nastale po izdaji odločbe z dne 23. 9. 2015 upoštevalo le v tistem delu, ko in če so te bile, kar se tiče pravice do štipendije, v škodo tožnika in v korist proračuna. Sodišče prve stopnje je upoštevalo nov periodični dohodek B.B. v znesku 3.623,31 EUR, ne pa tudi bistvenega znižanja plače C.C., očeta tožnika, ki je tolikšna, da so skupni dohodki družine od vključno junija 2016 celo še nižji kot so bili tisti, ki so bili upoštevani pri izdaji odločbe z dne 23. 9. 2015, s katero je bila tožniku pravica do štipendije priznana. V skladu z načelom socialne države in ustavno pravico do socialne varnosti sme in mora biti za presojo upravičenosti do pravic iz javnih sredstev relevantno to, kolikšen dohodek dejansko ima družina v času, ko se ji izplačujejo pravice iz javnih sredstev. Zato je le, če v višini tekočih mesečnih dohodkov družine v času, v katerem se izplačujejo pravice iz javnih sredstev, dejansko ni sprememb v primerjavi z višino dohodkov te iste družine iz predhodnih obdobij, ustavno in zakonsko dopustno ter pravno in dejansko pravilno izhajati iz v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami, v nadaljevanju ZUPJS) določene domneve, da so tekoči dohodki v času izplačevanja teh pravic enaki dohodkom družine iz predhodnih obdobij, kar ZUPJS kot zakonsko domnevo uzakonja v 15. členu. Stvar temeljnih načel pravne države, med drugim v konkretnem primeru zlasti ustavne pravice do socialne varnosti pa je, da sme stranka dokazovati, da dejstva iz zakonske domneve ne ustrezajo več resničnim dejstvom in je zato, kadar tekoči dohodki dejansko niso več enako visoki kot so bili v prehodnem obdobju iz zakonsko določene predmetne domneve, potrebno upoštevati dejansko višino tekočih dohodkov, ne pa hipotetično izračunavanje višine ter iz podatkov predpreteklega oziroma preteklega leta. Da je ratio legis ZUPJS tak, da je potrebno od pravila ugotavljanja dohodkov po metodologiji upoštevanja dohodkov v preteklem letu odstopiti, v kolikor pride do drugačne višine dejanskih tekočih dohodkov, to je prihodkov za obdobje, za katerega se odloča o priznavanju pravic iz javnih sredstev, izhaja že iz 15. člena tega zakona, ko ta določa, da če oseba v preteklem koledarskem letu ni imela dohodkov, ima pa jih v tekočem koledarskem letu, je potrebno upoštevati tekoče prihodke. Sklicuje se na sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 130/2016 z dne 25. 10. 2016, v kateri izpostavlja, da je nezakonito in neustavno razlogovanje, da se izguba periodičnega dohodka upošteva le, če stranka ob prenehanju enega periodičnega dohodka ni pričela prejemati nobenega novega periodičnega dohodka, ne pa tudi, če je pričela prejemati drug, če tudi nižji periodični dohodek. Vztraja, da je citirani judikat Vrhovnega sodišča RS še kako relevanten tudi za konkreten primer. Sodišče je zato ravnalo napačno, ko je kot plačo C.C. upoštevalo letni znesek 18.192,93 EUR na podlagi podatkov iz leta 2015. Dne 14. 7. 2016 je C.C., oče tožnika, prvič prejel bistveno znižano plačo in sicer za mesec junij 2016, ki je glede na novo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi bistveno nižja od njegovih predhodno prejemanih mesečnih plač. Prvič po znižanju plač dne 14. 7. 2016 izplačana plača tako znaša le še 1.144,97 EUR oziroma 1.582,54 EUR bruto, kar pomeni, da je letni znesek plače C.C. le še 13.739,64 EUR, ki ga bi tožena stranka morala upoštevati in ne znesek 18.192,93 EUR. Do vključno za mesec maj 2016, nazadnje 14. 6. 2016, je C.C. po tedanji pogodbi o zaposlitvi prejemal bistveno višjo mesečno plačo v višini 1.407,57 EUR neto oziroma bruto 2.023,95 EUR. Take plače tožnik v času, ko se odloča, ali naj se štipendija tožniku še izplačuje ali ne, ni imel več, družina pa je bila v socialni stiski in bi se mu morala še naprej izplačevati mesečna štipendija. Tako se izkaže, da bi tožena stranka in sodišče morala upoštevati letni dohodek družine skupno le 31.089,96 EUR in ne 35.543,25 EUR, kar mesečno za vsakega od petih družinskih članov pomeni 518,17 EUR. To pa je le 51,14 % povprečne neto slovenske plače, kar pomeni, da dohodek na člana družine ne presega 56 % povprečne neto slovenske plače. Priglaša stroške pritožbe.

3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka nasprotuje pritožbenim navedbam. Vztraja, da sprememba višine periodičnega dohodka ne predstavlja spremembe, vrste periodičnih dohodkov, ki bi predstavljala podlago za upoštevanje tekočega periodičnega dohodka. Citira 15. člen, zlasti sedmi odstavek 15. člena ZUPJS ter 8. točko 3. člena tega zakona. Skladno s 15. členom ZUPJS se pri ugotavljanju materialnega položaja primarno upoštevajo podatki o dohodkih iz preteklega leta. Pri tem se sklicuje tudi na Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev, ki v 4.a členu med drugim določa, da če je oseba v preteklem letu določeno vrsto periodičnega dohodka prejemala le del leta in ga še vedno prejema, se kot njen dohodek upošteva njen dohodek. Vztraja, da v nasprotju s pritožbeni očitki tožnika ugotavlja, da ni razvidne nobene spremembe vrste periodičnih dohodkov, kot je definirana v 8. točki 3. člena ZUPJS. V zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 130/2016 z dne 25. 10. 2016 pa poudarja, da je bila izdana na podlagi drugačnega dejanskega in pravnega stanja, saj je šlo v navedenem primeru za zamenjavo ene vrste periodičnega dohodka z drugo vrsto periodičnega dohodka. Takrat veljavni ZUPJS ni omogočal upoštevanja sprememb vrste periodičnih dohodkov in je omogočal le upoštevanje popolne izgube periodičnih dohodkov. S 1. 9. 2014 sta se pričela uporabljati spremenjen 3. in 15. člen ZUPJS, s katerima je zakonodajalec dopolnil, kar izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča RS. Opozarja tudi na 42.b člen ZUPJS in vztraja, da bi se v vsakem primeru o spremembi lahko odločalo šele s 1. julijem dalje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zmotno uporabilo materialno pravo in določbe 81. člena in 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1).

6. Predmet sodne presoje je odločba Centra za socialno delo A. št. ... z dne 11. 8. 2016, ki jo tožnik s tožbo izpodbija zaradi molka organa. S citirano odločbo z dne 11. 8. 2016 je Center za socialno delo A. tožnikovi pritožbi ugodil tako, da je s to odločbo nadomestil odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 18. 7. 2016 in s 1. 6. 2016 razveljavil odločbo Centra za socialno delo št. ... z dne 23. 9. 2015 ter odločil, da štipendija v šolskem letu 2015/2016 miruje in se ne izplačuje. Hkrati je odločil, da je tožnik dolžan vrniti prejeto državno štipendijo v višini 50,00 EUR v 60 dneh po izvršljivosti odločbe.

7. Iz obrazložitve citirane odločbe z dne 11. 8. 2016 izhaja, da je Center za socialno delo A. upošteval dohodek tožnikove matere B.B. v pravilni mesečni višini 302,73 EUR, preračunane na letno raven 3.623,31 EUR, namesto v višini 6.955,19 EUR, ki ga je upošteval v odločbi 18. 7. 2016. Nespremenjene kot v odločbi z dne 18. 7. 2016 pa je Center za socialno delo upošteval ostale dohodke iz leta 2015, vključno dohodke tožnikovega očeta iz odločbe o dohodnini za leto 2015 v višini 18.192,93 EUR.

8. V obravnavani zadevi je sporno, ali so bili pravilno upoštevani za leto 2015 podatki o plači tožnikovega očeta C.C., ki je do 14. 6. 2016 prejemal mesečno plačo neto 1.407,57 EUR (2.023,95 EUR bruto), nato pa je od 15. 6. 2016 na podlagi na novo sklenjene pogodbe o zaposlitvi pričel prejemati plačo v višini 1.144,97 EUR neto (1.582,54 EUR bruto). Gre za situacijo, ko je tožnikov oče v letu 2016 prejemal dohodek iz dela, vendar od 15. 6. 2016 v nižjem znesku. Bistveno za odločitev v tej zadevi je odgovor na vprašanje, ali je prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka zaradi izplačevanja periodičnega dohodka v nižjem znesku.

9. Pravna podlaga za razrešitev sporne podlage je podana v ZUPJS. Ta v drugem odstavku 15. člena določa, da se pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, znižanega plačila vrtca in državne štipendije upošteva dohodek v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge, razen dohodkov iz 4., 8., 9., 10. in 11. točke prvega odstavka 12. člena tega zakona, ker se vedno upoštevajo kot tekoči dohodki. Pri ugotavljanju dohodka se upoštevajo podatki iz odločbe o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti, podatki, ki jih davčnemu organu posredujejo osebe, zavezane za dajanja podatkov, in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine. Pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev se primarno uporabijo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki z davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto (3. odstavek). Pri ugotavljanju dohodka se upoštevajo tudi podatki iz uradnih evidenc Centrov za socialno delo in drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih oziroma pravicah iz javnih sredstev, in druga dokazila skladno z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek (četrti odstavek). Izrecno pa je v sedmem odstavku 15. člena določeno, da kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka, ker oseba določenega periodičnega dohodka ne prejema več ali prejema drugo vrsto periodičnega dohodka, se periodični dohodek, ki ga ne prejema več, ne upošteva, upošteva pa se morebitni novi periodični dohodek na način, kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov. V 8. točki 3. člena ZUPJS je določeno, da sprememba vrste periodičnih dohodkov predstavlja izgubo ali začetek prejemanja plače skupaj z regresom, nadomestila plače, pokojnine, nadomestila in drugih dohodkov iz naslova obveznega socialnega zavarovanja, starševskega dodatka, preživnine, delnega plačila za izgubljeni dohodek, nadomestila za invalidnost in sprememba dohodka zaradi dela za najmanj polovični oziroma polni delovni čas.

10. Glede na takšno pravno ureditev se torej skladno s 15. členom ZUPJS pri ugotavljanju materialnega položaja posameznika oziroma družine primarno upoštevajo podatki o dohodkih iz preteklega leta, razen kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je prišlo do spremembe vrste periodičnih dohodkov, definiranih v 8. točki 3. člena ZUPJS. V takem primeru, torej če je prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka se kot izjema, periodični dohodek, ki ga oseba ne prejema več ne upošteva, upošteva pa se novi periodični dohodek na način kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov (sedmi odstavek 15. člena ZUPJS).

11. Nadalje je v 13. členu ZUPJS v 2. točki določeno, da se pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev dohodek zmanjša za periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati, in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov. V drugem odstavku 13. člena ZUPJS pa je določeno, da se za periodične dohodke štejejo plače, pokojnine, preživnine, rente in drugi dohodki, ki jih oseba prejema v enakih ali podobnih zneskih v enakih ali podobnih časovnih obdobjih.

12. Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 130/2016 z dne 25. 10. 2016, v kateri je bilo vprašanje, ali je v zvezi z zmanjšanjem dohodka pri uveljavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev, mogoče uporabiti 2. točko prvega odstavka 13. člena ZUPJS tudi v primeru, ko je upravičenec prenehal prejemati prvi periodični dohodek in začel prejemati drug periodični dohodek, vendar v bistveno nižjem znesku, zavzelo stališče, da prenehanje prejemanja periodičnega dohodka pomeni, da oseba ne prejema nobenega novega periodičnega dohodka, ki bi pomenil nadomestitev prejšnjega periodičnega dohodka v enakih ali podobnih zneskih. Poleg tega pa je zavzelo stališče, da za različno obravnavo upravičencev pri ugotavljanju materialnega položaja glede na to, ali izgubijo periodični dohodek ali pa se ta bistveno zmanjša, ni razumnega razloga. Kot razlog je navedlo, da se v obeh primerih materialni položaj upravičencev občutno poslabša. 13. Vse navedeno pa je bistveno za obravnavano zadevo, da je bil ob uveljavitvi pravice iz javnih sredstev dohodek družine občutno znižan. Podan je enak dejanski stan, kot da bi oseba prenehala prejemati periodični dohodek in pričela prejemati drugega (sedmi odstavek 15. člena ZUPJS). Torej, da je prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka zato, ker oseba določenega periodičnega dohodka ne prejema več v enaki višini, prejema pa nižji periodični dohodek, kot drug dohodek. Za konkretni primer to pomeni, da se periodični dohodek, ki ga tožnikov oče ne prejema več, ne upošteva, upošteva pa se novi periodični dohodek na način, kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov.

14. Tožnikov oče od 15. 6. 2016 ni bil več upravičen do plače v višini 1.407,57 EUR neto (2.023,95 EUR bruto), pač pa do nove nižje plače v višini 1.144,97 EUR neto (1.582,54 EUR bruto). Tudi v takšnem primeru je šteti, da je prišlo do spremembe v smislu sedmega odstavka 15. člena ZUPJS zaradi izgube periodičnega dohodka, to je dohodka, ki ga je v konkretnem primeru prejemal tožnikov oče v določenem obdobju, pa ga več ne prejema. Pri tem ni ključna vrsta dohodka, ki ga od določenega trenutka prejema, pač pa dejstvo, da se je dohodek bistveno znižal in zaradi tega tudi položaj družine občutno poslabšal. Zato se izgubljen dohodek ne upošteva več, ampak le zmanjšan dohodek in ugotovi, kakšen vpliv ima na celoten dohodek družine oziroma posameznega člana in ali so izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do državne štipendije.

15. Ne glede na takšno stališče in posledičen zaključek, da gre za izjemo iz sedmega odstavka 15. člena ZUPJS, pa je za odločitev v obravnavani zadevi pomembno tudi, kdaj je prišlo do spremembe. ZUPJS v 42.b členu določa, da se v primeru spremembe odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe. Ni sporno, da je bil tožnikov oče do nižjega osebnega dohodka oziroma plače upravičen od 15. 6. 2016 in da je nižje izplačilo plače, kot navaja pritožba, bilo realizirano 15. 7. 2016. 16. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo in v skladu s 5. alinejo 358. člena ZPP izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka in sicer je skladno z drugim odstavkom 81. člena ZDSS-1 izpodbijano odločbo kot nepravilno in nezakonito odpravilo ter v skladu s 1. alinejo prvega odstavka in drugega odstavka 82. člena ZDSS zadevo vrnilo v novo upravno odločanje. V novem postopku bo upravni organ upošteval stališče, ki ga je zavzelo pritožbeno sodišče. 17. Ker je tožnik v postopku uspel, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 154. člena in 155. člena ZPP in Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015, v nadaljevanju OT) tožniku priznalo stroške postopka v višini 501,73 EUR in jih naložilo v plačilo toženi stranki. Znesek 501,73 EUR predstavlja 300 točk za tožbo, 225 točk za pripravljalno vlogo, 300 točk za zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo (točke 1, 2 in 3 tar. št. 15) in 40 točk za odsotnost iz pisarne 3. 10. 2018 (četrti odstavek 6. člena OT) na skupno nagrado 865 točk pa še 17,30 točk za materialne stroške (11. člen OT). Pri vrednosti točke 0,459 EUR skupaj znašajo stroški 404,97 EUR. Nadalje je skladno s priglašenim za prihod pooblaščenca na narok na relaciji Žalec - Celje - Žalec sodišče tožniku priznalo kilometrino v višini 6,29 EUR (2-krat po 8,5 km x 0,37 EUR) tako, da so skupni stroški 411,26 EUR ter z 22 % DDV 90,47 EUR, 501,73 EUR.

18. Ker je tožnik s pritožbo uspel, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP in OT tožniku priznalo 375 točk za pritožbo in 2 % materialnih stroškov, to je 7,50 točke oziroma skupaj 382,50 točk, kar pri vrednosti točke 0,459 EUR znaša 175,56 EUR, skupaj z 22 % DDV v višini 38,62 EUR, 214,18 EUR. Stroške pritožbe v takšni višini je pritožbeno sodišče naložilo v plačilo toženi stranki. Ker tožnik ni zahteval zamudnih obresti od priglašenih stroškov postopka in pritožbenih stroškov, mu jih sodišče tudi ni priznalo.