Jedro

Tožeča stranka je s tožbo z dne 27.11.1992 zahtevala izpraznitev stanovanja v Ljubljani, ki je njena last. Zahtevek je oprla na 155. čl. Stanovanjskega zakona. Ker predmet obravnavanja ni stanovanjska pravica (omenjeni zakon take pravice ne vsebuje), gre za premoženjskopravni spor, pri katerem je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je naložilo prvi toženki M.S., da izprazni enosobno stanovanje v visokem pritličju hiše v Ljubljani, in ga izroči tožeči stranki. Drugi toženi stranki Občini Ljubljana Šiška pa je naložilo, da preskrbi M.S. drugo primerno stanovanje. Pritožbo prve toženke proti tej sodbi je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Prva toženka je vložila proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo ustrezno spremeni, oziroma da sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija ni dovoljena.

Tožeča stranka je s tožbo z dne 27.11.1992 zahtevala izpraznitev stanovanja v Ljubljani, ki je njena last. Zahtevek je oprla na 155. čl. Stanovanjskega zakona. Ker predmet obravnavanja ni stanovanjska pravica (omenjeni zakon take pravice ne vsebuje), gre za premoženjskopravni spor, pri katerem je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta. Po 2. odst. 186. čl. Zakona o pravdnem postopku mora tožnik v takem primeru navesti vrednost spornega predmeta v tožbi. Navedena mora biti tako, da presega po tedanjem zakonu odločilen znesek za revizijo. V konkretnem primeru je bil po tedaj veljavnem 382.čl. ZPP odločilen znesek 8.000,00 SIT. Na ta način si tožeča stranka zagotovi pravico do revizije. Po podatkih spisa tožnik ni tako ocenil vrednosti spornega predmeta. Zato revizija ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (392.čl. ZPP).