Jedro

Tožena stranka je dejansko stanje nepopolno ugotovila, saj pri presoji ni izhajala iz obdolženčeve osebnosti in tudi ni ugotavljala drugih specifičnih okoliščin, ki bi kazale na to, da bo pošten postopek tožniku zagotovljen tudi, če ne bo imel zagovornika.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. Bpp 274/2012-2 z dne 11. 6. 2012 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v višini 420 EUR v roku 15 dni po prejemu sodbe, po izteku roka skupaj z zakonskimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka kot neutemeljeno zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 12. 4. 2012 v kazensko preiskovalnem postopku, ki teče pri Okrožnem sodišču v Kopru pod opr. št. I Kpr 27683/2011. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da teče zoper tožnika kazenska preiskava zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (v nadaljnjem besedilu KZ-1) in kaznivega dejanja zanemarjanja otroka in surovega ravnanja po prvem odstavku 192. člena KZ 1, ki naj bi jih tožnik storil s tem, ko naj bi grdo ravnal z drugimi člani družinske skupnosti, jih pretepal in z nasilnim omejevanjem njihovih enakih pravic spravljal v skupnosti v podrejen položaj, očita pa se mu tudi, da je hudo kršil svoje starševske dolžnosti do otrok. V nadaljevanju pojasnjuje določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki določajo, da velja obdolženi kaznivega dejanja za nedolžnega dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo in da je na tožilcu dolžnost, da obdolžencu dokaže da je kriv, ter da mora v dvomu sodišče vedno odločiti v korist obdolženca. Pojasnjuje obveznost obrambe v kazenskih postopkih upoštevaje Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in zatrjuje, da ta ni obvezna, če so zato izpolnjeni določeni pogoji. Nadalje navaja, da za očitano kaznivo dejanje obramba obdolženca ni obvezna in zaključuje, da tožnik ni upravičen do brezplačne pravne pomoči glede na to, da v predmetnem postopku ne gre za obravnavanje zapletenih vprašanj dejanskega stanja, poleg tega pa ni dodatnih konkretnih okoliščin, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel prosilec pomoč strokovne obrambe.

Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo tožene stranke. V tožbi utemeljuje tožnikovo pravico do obrambe z zagovornikom, ki je kot ena izmed ključnih pravic za zagotovitev poštenega sojenja opredeljena v 6. členu Evropske konvencije človekovih pravic ter na določbah Ustave RS, ki v 29. členu opredeljuje pravno jamstvo v kazenskem postopku. Glede konkretne odločitve pa navaja, da je tožena stranka v obrazložitvi svoje odločitve, kljub temu, da je navedla kriterije, ki se upoštevajo oziroma presojajo v okviru pojma pravičnosti za dodelitev Bpp, ni z ničemer izkazala in obrazložila, kako je upoštevala osebnost obdolženca in pri tem prišla do zaključka, da se je le ta sposoben sam zagovarjati in tako sam braniti svoje interese. Prav tako pa tožena stranka ni upoštevala teže kaznivega dejanja in dejstva, da grozi tožniku zaporna kazen. Tožnik sicer zanika storitev kaznivega dejanja, ker pa iz ekonomskih razlogov ne bo mogel imeti zagovornika, obstaja velika verjetnost, da se ne bo mogel braniti, kar posledično pomeni, da je večja verjetnost, da bo spoznan za krivega, s tem pa je podana kršitev obdolženca do obrambe, ki mu jo zagotavljata Evropska konvencija o človekovih pravicah in Ustava RS. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo spremeni tako, da se tožeči stranki odobri brezplačna pravna pomoč, podrejeno pa da se tožbi ugodi in se izpodbijana odločba tožene stranke odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

K točki I. izreka: Tožba je utemeljena iz naslednjih razlogov: Po prvem odstavku 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljnjem besedilu ZBPP) se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči (Bpp), kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev Bpp. Ta zakonska določba zavezuje toženo stranko, da v vsakem primeru posebej ugotovi okoliščine primera, po katerih bi bilo mogoče zaključiti, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh in je zadeva pomembna za njegov osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena. Te okoliščine je treba presojati v vsakem primeru posebej ter izhajati iz obdolženčeve osebnosti, teže kaznivega dejanja ter zahtevnosti zadeve iz dejanskega in pravnega vidika. Presoditi je potrebno tudi okoliščine, ki jih v zvezi s tem navaja sam prosilec in druge specifične okoliščine, ki kažejo na to, da bo pošten postopek zagotovljen le če bo imel zagovornika.

Iz izpodbijane odločbe in podatkov v predloženem spisu ne izhaja, da bi tožena stranka pri presoji (v točki 6 izpodbijane odločbe navedenih okoliščin) izhajala iz obdolženčeve osebnosti niti, da je ugotavljala druge specifične okoliščine, ki bi kazale na to, da bo pošten postopek tožniku zagotovljen, tudi če ne bo imel zagovornika. Brez ugotavljanja okoliščin, ki izhajajo iz osebnosti obdolženca in so pomembne za presojo poštenosti kazenskega postopka, pa ostaja dejansko stanje, ki je podlaga za pravilno uporabo 24. člena ZBPP nepopolno ugotovljeno, zato je izpodbijana odločitev vsaj preuranjena.

Neutemeljeni pa so zatrjevani tožbeni razlogi kršitve materialnega prava, podani z okoliščinami na katere se sklicuje tožeča stranka. Sodišče se zato v celoti strinja z razlogi, ki jih je glede uporabe določb ZBPP in ZKP navedla tožena stranka v izpodbijani odločbi in se v skladu z določbo drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) nanje sklicuje. Neutemeljena je tudi trditev tožeče stranke, da naj bi bil vsak socialno ogrožen obdolženec v kazenskih zadevah po določbah ZBPP, upoštevaje določila Ustave RS in EKČP, upravičen do zagovornika, brez presoje okoliščin, določenih v 24. členu ZBPP.

Glede na navedeno sodišče zaključuje, da ostaja dejansko stanje v izpodbijani odločbi nepopolno ugotovljeno, zato je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS in zadevo v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS, vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, da bo v skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 izdala novo odločbo.

K točki II. izreka: Izrek o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri je tožnik upravičen do povračila pavšalnega zneska stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Tožnika je v postopku zastopal odvetnik, zato je v skladu s tretjim odstavkom navedenega pravilnika upravičen do stroškov v višini 350 EUR povečanih za 20 % DDV.