Jedro

V predmetni zadevi so nesporno podane zakonske zahteve za določitev imena predlagatelja kandidatnih list, katerim pritožnik ni zadostil. Tako sodišče ocenjuje, da ni utemeljen pritožbeni ugovor o nesorazmernem ravnanju tožene stranke, ko je zavrnila predmetne liste kandidatov, ker le-te nesporno niso bile skladne z določili relevantnih zakonskih določil, tožena stranka pa je ravnala tako, kot je njena zakonska dolžnost, pri čemer je pritožnika predhodno pozvala na odpravo formalnih pomanjkljivosti, v pozivu pa opisala pravno podlago in vsebino relevantnega zakonskega določila ter celo navedla, kakšno je lahko primeroma poimenovanje predlagateljev v primeru interesno povezanih skupin volivcev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo v celoti zavrnila kandidature oziroma sezname kandidatov, ki jih je predložil predlagatelj z imenom „A.“ za člane svetov krajevnih skupnosti in mestnih četrti na rednih lokalnih volitvah, ki bodo 18. 11. 2018, in sicer za člane svetov krajevnih skupnosti Aljažev hrib, Ljubečna, Medlog, Pod gradom, Škofja vas, Šmartno v Rožni dolini in Trnovlje ter mestnih četrti Center, Dečkovo naselje, Hudinja, Kajuh, Lava in Nova vas.

2. V obrazložitvi odločbe je tožena stranka navedla, da je na podlagi preizkusa kandidatur in seznamov kandidatov za člane svetov navedenih krajevnih skupnosti in mestnih četrti ugotovila, da kandidature in seznami kandidatov, ki jih je vložil predstavnik kandidatur in seznamov kandidatov dne 18. 10. 2018 ob 12.30 uri, niso določeni v skladu z veljavno zakonodajo. Vložene kandidature in seznami kandidatov ne vsebujejo zakonsko določene navedbe imena predlagatelja, zaradi česar ni izpolnjen pogoj iz 73. člena Zakona o lokalnih volitvah (v nadaljevanju ZLV). V nadaljevanju tožena stranka pojasnjuje, da se skladno s 109. členom ZLV za volitve članov četrtnih skupnosti smiselno uporabljajo določbe ZLV, ki veljajo za volitve v občinski svet, za volitve članov krajevnih skupnosti pa določbe ZLV, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. ZLV v 48. členu določa, da lahko kandidate za člane občinskega sveta (smiselna uporaba za člane sveta krajevnih skupnosti in mestnih četrti), ki se volijo po večinskem načelu, določijo politične stranke v občini in volivci v volilni enoti. V konkretnem primeru kot ime predlagatelja kandidatur in seznamov kandidatov ni navedena niti politična stranka niti ime in priimek enega izmed volivcev z dodatkom „in skupina volivcev“, pač pa „A.“. Ker je tožena stranka ocenila, da gre pri opisanem poimenovanju predlagatelja za formalno pomanjkljivost, je od predstavnika navedenih kandidatur in seznamov kandidatov zahtevala odpravo pomanjkljivosti. V odgovoru na ta poziv je predlagatelj vztrajal pri navedbi „A.“ kot imenu predlagatelja. Ker formalne pomanjkljivosti niso bile odpravljene, je tožena stranka predmetne kandidature in sezname kandidatov v celoti zavrnila.

3. Pritožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in zoper izpodbijano odločbo vlaga pritožbo iz razlogov bistvene kršitve določb postopka, napačne uporabe materialnega prava, vključno s kršitvijo 43. člena Ustave Republike Slovenije ter nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja.

4. Pritožnik uvodoma pojasnjuje, da je predstavnik kandidatur in seznamov kandidatov za člane svetov navedenih krajevnih skupnosti in mestnih četrti, ki je tudi vložil liste kandidatov z imenom „A.“. V pritožbi navaja, da tožena stranka v izpodbijani odločbi zmotno navaja, da je liste vložil predlagatelj, vložil jih je namreč predstavnik.

5. Pritožnik najprej uveljavlja, da tožena stranka uporabljene določbe 73. člena in drugega odstavka 74. člena ZLV ter drugega odstavka 56. člena Zakona o volitvah v državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ) zmotno razlaga, saj ju razlaga preozko, v nasprotju s 43. členom Ustave Republike Slovenije in v nasprotju z ustavnosodno in upravnosodno prakso. V tej posledici je zmotno zaključila, da je lista kandidatov formalno pomanjkljiva. V zvezi s tem pritožnik navaja odločitve Upravnega sodišča Republike Slovenije št. U 395/2008 in I U 2126/2018 ter Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. Up 2385/08, U-I-630/02, U-I-309/94 in Up 16/92, ki se pretežno nanašajo na formalne pomanjkljivosti, v zvezi s katerimi je treba relevantne zakonske določbe razlagati tako, da se varuje ustavno zagotovljena volilna pravica. Pritožnik se posebej sklicuje na zadevo U 395/2008, za katero zatrjuje, da je Upravno sodišče Republike Slovenije obravnavalo podoben primer, pri katerem je navedlo, da volilna komisija kandidatne liste tudi, če predlagatelj ne bi odpravil formalnih pomanjkljivosti (ki se nanašajo na ime liste kandidatov, ki jo vložijo volivci), samo zaradi kratice stranke v imenu liste kandidatov, kar je bil predmet izpostavljenega upravnega spora, kandidatne liste ne bi smela zavrniti, ampak bi morala šteti, upoštevaje stališče Ustavnega sodišča Republike Slovenije (U-I-309/94), da ime liste ni določeno, zato bi morala v skladu s 73. členom ZLV šteti, da se za ime liste šteje ime in priimek predlagatelja liste kandidatov.

6. Pritožnik nadalje navaja, da je imela tožena stranka v spisu že listo kandidatov z navedbo predlagatelja „A.A. in skupina volilcev“, vloženo 9. 10. 2018 za člane Mestnega sveta Mestne občine Celje, nadalje je imela v spisu 19. 10. 2018 vloženo eno stran liste kandidatov z navedbo predlagatelja „A.“, tega dne pa je prejela tudi kandidature za člane svetov krajevnih skupnosti. Po stališču pritožnika bi morala tožena stranka najprej razjasniti, koliko je predlagateljev, ker je skupno obravnavala vse liste, pri čemer bi morala vedeti, da en predstavnik ne more zastopati dveh predlagateljev. Tožena stranka je ravnala nesorazmerno dejanskemu stanju in sprejetemu ukrepu. Predstavnika bi bila dolžna poučiti, da obstaja nejasnost glede na vložene liste, saj ne bi mogel nastopati kot predstavnik različnih predlagateljev list. Poleg tega je tožena stranka zavedla pritožnika s tem, ko je na spletni strani kot predlagatelja kandidature za župana, sicer pomotoma, navedla „A.“. Pritožnik je tako sklepal, da je predlagatelj pravilen, če se glasi „A.“. Pritožnik še navaja, da je tožena stranka v primeru, ko je zavrnila kandidature in sezname kandidatov, ker predlagatelj ni pravilno naveden, poziv k odpravi pomanjkljivosti pa poslala istemu predstavniku za dva primera vloženih kandidatur, pri tem pa ji je v istem spisu znan tretji primer, ko je isti predstavnik vložil listo kandidatov s pravilno navedbo predlagatelja, ravnala arbitrarno. Poziv z dne 22. 10. 2018 je bil sicer formalno poslan, vendar z vsebino, ki ni bila ustrezna in adekvatna situaciji in ki bi vodila v ohranitev neokrnjenega obsega ustavne volilne pravice. S tem pritožniku ni bila dana možnost, da zavaruje svoj interes. Po stališču pritožnika bi morala tožena stranka v pozivu obravnavati vse vloge skupaj in ne le dve listi. Pritožnik še navaja, da je treba na vprašanje, ali se lahko v postopku v istem spisu zgodi, da so zavrnjene liste kandidatov, čeprav je v spisu ena lista, na kateri je bil predlagatelj pravilno naveden, lista pa popolna in skladna z zakonom, odgovoriti nikalno.

7. Pritožnik sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje, toženi stranki pa naloži povrnitev pritožnikovih stroškov postopka.

8. Tožena stranka je sodišču poslala volilni spis. Odgovora na pritožbo ni podala.

K točki I izreka:

9. Pritožba ni utemeljena.

10. Po določilu prvega odstavka 97. člena ZLV lahko zoper odločbo občinske volilne komisije, s katero se zavrne kandidatura oziroma lista kandidatov, vsak kandidat ali predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov v 48 urah po prejemu odločbe vloži pritožbo na sodišče, pristojno za upravne spore. Glede na takšno zakonsko določbo sodišče ugotavlja, da je pritožnik aktivno legitimiran, to dejstvo pa očitno ni sporno niti za toženo stranko, ki odgovora na pritožbo sicer ni podala.

11. Po podatkih v spisu je predlagatelj liste po svojem predstavniku izpodbijano odločbo prejel dne 26. 10. 2018 ob 9.10 uri, pritožbo tožnika pa je sodišče prejelo 28. 10. 2018 ob 8.00 uri, kar je znotraj zakonskega roka iz prvega odstavka 97. člena ZLV.

12. V obravnavanem primeru je tožena stranka zavrnila liste kandidatov, ki jih je predložil predlagatelj z imenom „A.“ za člane svetov krajevnih skupnosti in mestnih četrti Mestne občine Celje na rednih lokalnih volitvah, ki bodo 18. 11. 2018, zaradi kršitve 73. člena ZLV, ki določa potrebno vsebino imena predlagatelja kandidature oziroma liste kandidatov v primeru, če je predlagatelj kandidature oziroma liste kandidatov skupina volivcev.

13. Sodišče izpostavlja, da kandidate za člane sveta krajevnih skupnosti in mestnih četrti določijo bodisi politične stranke v občini bodisi volivci v volilni enoti. Takšna ugotovitev izhaja iz določbe 48. člena ZLV, ki določa, da lahko kandidate za člane občinskega sveta (kar se smiselno uporablja za člane sveta krajevnih skupnosti in mestnih četrti), ki se volijo po večinskem načelu, določijo politične stranke v občini in volivci v volilni enoti. Na podlagi prvega odstavka 109. člena ZLV se namreč za volitve članov svetov četrtnih skupnosti smiselno uporabljajo določbe ZLV, ki veljajo za volitve v občinski svet, na podlagi drugega odstavka tega člena pa se za volitve članov svetov krajevnih skupnosti smiselno uporabljajo določbe ZLV, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Kandidati za člane svetov krajevnih skupnosti in mestnih četrti v Mestni občini Celje se volijo po večinskem sistemu.

14. Kandidatne liste za volitve članov svetov krajevnih skupnosti in mestnih četrti je v obravnavanem postopku vložil predlagatelj z imenom „A.“. Ker navedeni predlagatelj ni politična stranka, bi moralo biti navedeno takšno njegovo poimenovanje, kot ga določa 73. člena ZLV. V skladu s tem členom se kot ime predlagatelja, če je predlagatelj kandidature oziroma liste kandidatov skupina volivcev, navede ime in priimek enega izmed teh volivcev z dodatkom „in skupina volivcev“. Če volivci niso določili drugega imena liste, se šteje ime predlagatelja tudi za ime liste.

15. Tožena stranka je v okviru preizkusa predmetnih kandidatnih list pravilno ocenila, da gre pri poimenovanju predlagatelja z imenom „A.“ za formalno pomanjkljivost, zato je od predstavnika list kandidatov s pozivom z dne 22. 10. 2018 zahtevala, da to pomanjkljivost v roku treh dni odpravi. Takšno postopanje tožene stranke je utemeljeno na določilu drugega odstavka 74. člena ZLV, ki glede postopka potrjevanja kandidatur oziroma list kandidatov, določanja seznamov potrjenih kandidatur oziroma list kandidatov in njihove objave, določa smiselno uporabo določb zakona o volitvah v državni zbor. Drugi odstavek 56. člena ZVDZ določa, da volilna komisija volilne enote zahteva takoj od predlagatelja odpravo formalnih pomanjkljivosti liste kandidatov, če ta to ugotovi. V nadaljevanju tega določila je predvideno tudi postopanje volilne komisije, če formalne pomanjkljivosti niso odpravljene. Tako je določeno, da volilna komisija listo kandidatov zavrne, če formalne pomanjkljivosti niso pravočasno odpravljene. Na tej podlagi in po prejemu odgovora pritožnika na poziv tožene stranke z dne 23. 10. 2018, iz katerega izhaja, da vztraja pri navedbi imena predlagatelja „A.“, je tožena stranka z izpodbijano odločbo predmetne liste kandidatov zavrnila.

16. Glede na opisano dejansko stanje in pravno podlago je tožena stranka ravnala pravilno in zakonito, ko je po pozivu pritožniku, da formalno pomanjkljivost, ki se nanaša na ime predlagatelja, uskladi z zakonsko zahtevo iz 73. člena ZLV, kar ta ni storil, predmetne liste kandidatov, ki jih je predložil predlagatelj z imenom „A.“, v celoti zavrnila.

17. Na drugačno presojo sodišča ne vplivajo pritožbene navedbe, ki se nanašajo na sodno prakso Upravnega in Ustavnega sodišča Republike Slovenije. S strani pritožnika izpostavljena sodna praksa se namreč ne nanaša na isto ali v bistvenem delu podobno in v tako v tej zadevi uporabljivo dejansko stanje in pravno podlago. Takšen sklep velja tudi za upravno zadevo U 395/2008, ki jo pritožnik navaja kot podoben primer in v kateri je bil zaključek sodišča, da volilna komisija kandidatne liste ne bi smela zavrniti samo zaradi kratice stranke v imenu liste kandidatov, tudi v primeru, če predlagatelj formalne pomanjkljivosti ne bi odpravil, ampak bi morala šteti, da se za ime liste šteje ime in priimek predlagatelja liste kandidatov. Ta zadeva se nanaša na ime liste kandidatov in vprašanje uporabe imena politične stranke v imenu liste kandidatov, za razliko od predmetne zadeve, ki se nanaša na ime predlagatelja liste kandidatov. Poleg tega v izpostavljeni zadevi volilna komisija pritožnika ni pozvala na odpravo pomanjkljivosti, kot je to storila tožena stranka v predmetni zadevi.

18. Sodišče kot neutemeljene zavrača tudi pritožbene ugovore o zatrjevani nujnosti toženkine obravnave vseh vlog skupaj in ne le dveh list, v katerih je šlo za poimenovanje predlagatelja „A.“. O predmetnih listah kandidatov se odloča v skladu z relevantno zakonodajo, ki jo je sodišče navedlo v prejšnjih točkah obrazložitve, in se nanaša na liste kandidatov za člane svetov krajevnih skupnosti in mestnih četrti. Tako ni mogoče aplicirati pravilnosti navajanja imen predlagateljev v drugih postopkih, ki se nanašajo na vlaganje drugih kandidatur oziroma list kandidatov. V predmetni zadevi so nesporno podane zakonske zahteve za določitev imena predlagatelja kandidatnih list, katerim pritožnik ni zadostil. Tako sodišče ocenjuje, da tudi ni utemeljen pritožbeni ugovor o nesorazmernem ravnanju tožene stranke, ko je zavrnila predmetne liste kandidatov, ker le-te nesporno niso bile skladne z določili relevantnih zakonskih določil, tožena stranka pa je ravnala tako, kot je njena zakonska dolžnost, pri čemer je pritožnika predhodno pozvala na odpravo formalnih pomanjkljivosti, v pozivu pa opisala pravno podlago in vsebino relevantnega zakonskega določila ter celo navedla, kakšno je lahko primeroma poimenovanje predlagateljev v primeru interesno povezanih skupin volivcev. Iz teh razlogov po presoji sodišča takšno postopanje tožene stranke tudi ni v nasprotju z določilom 43. člena Ustave Republike Slovenije, ki določa vsebino volilne pravice, ker gre za zakonsko ureditev načina uresničevanja te ustavne pravice v smislu drugega odstavka 15. člena Ustave Republike Slovenije, pritožnik pa je to svojo pravico uresničeval v nasprotju z zgoraj navedenimi zakonskimi zahtevami.

19. Glede na vse navedeno je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita ter da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen, sodišče pa v postopku pred njegovo izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Pritožnik je v pritožbi predlagal izvedbo določenih dokazov (branje listin), na podlagi česar je po presoji sodišča podal smiselni predlog za opravo glavne obravnave, vendar je sodišče na podlagi četrtega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v tej zadevi odločilo na seji, ker navedena določba ZUS-1 predpisuje izključno sojenje na sejah v sporih o zakonitosti aktov volilnih organov. Sodišče je tako iz zgoraj navedenih razlogov pritožbo na podlagi 97. člena ZLV v zvezi s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

K točki II izreka:

20. Če sodišče tožbo (v konkretnem primeru pritožbo) zavrne, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.