Jedro

Tožena stranka ni odgovorila na tožbo. Po ugotovitvi, da so podani pogoji po 318. členu ZPP, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo. Pritožbene trditve, da je tožena stranka terjatev plačala, sodišče ne more upoštevati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, s katero je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 2.537.412,30 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 16.2.1999 do plačila in ji povrniti 119.822,00 SIT pravdnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 21.12.1999 do plačila. Tožena stranka je vložila pritožbo, v kateri je navedla, da "ugovarja" zoper zamudno sodbo, ker je obveznost po posojilni pogodbi plačala. Pritožba ni utemeljena. Po določilu drugega odstavka 338. člena ZPP se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, sme pa se izpodbijati zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožnica dopustnih razlogov ne navaja, sodišče druge stopnje pa jih pri uradnem preizkusu tudi ni našlo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni odgovorila na tožbo. Prav tako je ugotovilo, da so podani pogoji, določeni v 318. členu ZPP od 1. do 4. točke prvega odstavka. Zato je pravilno in zakonito izdalo zamudno sodbo. Sodišče druge stopnje ne more upoštevati pritožbene trditve, ki se nanaša na ugotavljanje dejanskega stanja o tem, da je tožena stranka vtoževano terjatev plačala. Neutemeljeno pritožbo je bilo potrebno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje po 353. členu ZPP.