Jedro

Predlagatelj ima v postopku varstva koristi otrok pravico izbire med več krajevno pristojnimi sodišči. Pravico izbire sta predlagateljici izkoristili tako, da sta predlog vložili pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, kjer ima nasprotni udeleženec stalno prebivališče. Res je, da imajo predlagateljici stalno prebivališče in nasprotni udeleženec začasno prebivališče vsi na Bledu, kar pomeni, da je za odločanje krajevno pristojno tudi Okrožno sodišče v Kranju. Vendar pa to v obravnavanem primeru ni razlog za prenos pristojnosti v Kranj. Predlagateljici sta izbrali svojo pravico, čas potovanja med Bledom in Kranjem ter Bledom in Ljubljano ni bistveno daljši, odvetnica predlagateljic je iz Ljubljane (le dela za pisarno v Celju). Dodaten razlog za odločitev je tudi dejstvo, da je kot sodnica na Okrožnem sodišču v Kranju zaposlena mati partnerke nasprotnega udeleženca, kar bi lahko povzročilo dvom v nepristranskost odločanja.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani je v teku nepravdni postopek II N 512/2020, v katerem sta predlagateljici vložili predlog za zvišanje preživnine.

2. Nasprotni udeleženec je 29. 5. 2020 vložil odgovor na predlog ter obenem podal ugovor pristojnosti naslovnega sodišča. Navaja, da imata obe mladoletni predlagateljici stalno prebivališče na območju Okrožnega sodišča v Kranju, vsi udeleženci postopka živijo na Bledu, kjer sta oba starša mladoletnih predlagateljic tudi zaposlena, zato naj se Okrožno sodišče v Ljubljani izreče za nepristojno. Pojasnjuje, da ima prijavljeno začasno prebivališče na Bledu, kjer ves čas prebiva, zaposlen pa je kot razredni učitelj na osnovni šoli na Bledu. Za vse udeležence je tako lažje in bolj ekonomično, da o zadevi odloča Okrožno sodišče v Kranju, saj je očitno, da se bo tam postopek lažje izvedel. Vložil je tudi podredni predlog za primer, če bi sodišče ugovor krajevne pristojnosti zavrnilo, s katerim predsedniku Okrožnega sodišča predlaga, da skladno s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča posreduje v odločanje Vrhovnemu sodišču RS.

3. Predlagateljici sta z vlogo z dne 12. 6. 2020 ugovoru krajevne pristojnosti nasprotovali. Stalno prebivališče nasprotnega udeleženca je v Ljubljani, zaradi česar je podana pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani. Določba, po kateri je ureditev razmerij med starši in otroci pristojno tudi območje stalnega prebivališča otroka je izbirna in ne izključuje pristojnosti. Vztrajata, da se postopek nadaljuje pred naslovnim sodiščem tudi iz razloga, ker bo na takšen način lahko zagotovljena objektivnost postopka, ki bi bila pred Okrožnim sodiščem v Kranju, kjer je kot sodnica zaposlena mati nove partnerke nasprotnega udeleženca, lahko okrnjena. Poleg tega je odvetnica, ki zastopa predlagateljici, iz Ljubljane, kar pomeni, da bodo njeni stroški pri sojenju v Ljubljani nižji.

4. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 1. 10. 2020 ugovor krajevne pristojnosti zavrnilo. Predlagatelj ima v primeru zahtevka na zvišanje preživnine možnost izbire med več krajevno pristojnimi sodišči. Predlagateljici sta to možnost izbire izkoristili. Odločitev podkrepi navedba predlagateljic, da je kot sodnica na Okrožnem sodišču v Kranju zaposlena mati nove partnerke nasprotnega udeleženca, kar bi lahko povzročilo dvom v nepristranskost odločanja.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Sem torej spada tako presoja stroškovne učinkovitosti v smislu ocene ekonomičnosti izvedbe sodnega postopka glede na dejanske okoliščine konkretne zadeve kot tudi presoja objektivnega videza sodne (ne)pristranskosti.

7. Pogoji za prenos pristojnosti v obravnavani zadevi niso izpolnjeni. Preživljanje mladoletnih otrok spada med postopke za varstvo koristi otroka, o katerih se skladno z drugim odstavkom 10. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) odloča pred okrožnim sodiščem, v nepravdnem postopku. Za odločanje je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima oseba, proti kateri je vložen predlog, stalno prebivališče ali sedež (prvi odstavek 11. člena ZNP-1, splošna krajevna pristojnost). Če ima udeleženec iz prvega do tretjega odstavka tega člena poleg stalnega prebivališča tudi začasno prebivališče v kakem drugem kraju in se da po okoliščinah domnevati, da bo tam prebival daljši čas, je krajevno pristojno tudi sodišče začasnega prebivališča udeleženca (peti odstavek 11. člena ZNP-1, posebna krajevna pristojnost). V postopkih za ureditev razmerij med starši in otroki je krajevno pristojno tudi sodišče, na območju katerega ima otrok stalno prebivališče. Če ima otrok poleg stalnega prebivališča tudi začasno prebivališče v kakem drugem kraju in se da po okoliščinah domnevati, da bo tam prebival daljši čas, je pristojno tudi sodišče začasnega prebivališča otroka (prvi odstavek 13. člena ZNP-1, posebna krajevna pristojnost).

8. Predlagatelj ima torej pravico izbire med več krajevno pristojnimi sodišči. Pravico izbire sta predlagateljici izkoristili tako, da sta predlog vložili pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, kjer ima nasprotni udeleženec stalno prebivališče. Res je, da imajo predlagateljici stalno prebivališče in nasprotni udeleženec začasno prebivališče vsi na Bledu, kar pomeni, da je za odločanje krajevno pristojno tudi Okrožno sodišče v Kranju. Vendar pa to v obravnavanem primeru ni razlog za prenos pristojnosti v Kranj. Predlagateljici sta izbrali svojo pravico, čas potovanja med Bledom in Kranjem ter Bledom in Ljubljano ni bistveno daljši, odvetnica predlagateljic je iz Ljubljane (le dela za pisarno v Celju). Poleg tega je tudi po presoji Vrhovnega sodišča dodaten razlog za odločitev dejstvo, da je kot sodnica na Okrožnem sodišču v Kranju zaposlena mati partnerke nasprotnega udeleženca, kar bi lahko povzročilo dvom v nepristranskost odločanja.1

9. Glede na vse okoliščine zadeve tako razlogi smotrnosti ne narekujejo prenosa pristojnosti (iz Ljubljane v Kranj) na podlagi 67. člena ZPP, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.

1 Po sodni praksi, npr. I R 102/2002 z dne 24. 10. 2002, je bližnje sorodstveno razmerje udeležencev nepravdnega postopka s sodnico stvarno pristojnega sodišča okoliščina, ki pri udeležencih nepravdnega postopka lahko vzbudi dvom v nepristranskost te sodnice in tudi njenih kolegov sodnikov istega sodišča. To stališče lahko velja za razmerje med nasprotnim udeležencem in mamo njegove partnerke.