Jedro

Oceno o neuspešnem opravljanju pisnega izpita je sprejela komisija, sestavljena iz strokovnjakov pravne in ekonomske znanosti. Navedena komisija oceni pisne naloge na podlagi strokovne presoje, tako da pri navedenem ne gre za uporabo pravne norme v konkretnem primeru. Kadar zgornjo premiso odločanja predstavljajo spoznanja znanosti in stroke na posameznem področju in ne pravni predpisi, ne gre za pravno odločanje, ki bi po svoji vsebini in posledicah pomenilo odločanje v upravnih zadevah.

Enako po presoji sodišča velja tudi za ugotovitev, da se tožniku zaradi neuspešno opravljenega pisnega dela izpita ne dovoli pristop na ustni del strokovnega izpita.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijanim obvestilom z dne 14. 6. 2016 tožnika po elektronski pošti obvestila, da je bil na pisnem delu izpita za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije, ki je potekal dne 8. 6. 2016, neuspešen, zato mu ni dovoljen pristop k ustnemu delu izpita, pri čemer je pri področju C dosegel 73 točk. Z izpodbijano odločbo z dne 14. 7. 2016 pa je toženka s 1. točko izreka ugotovila, da je tožnik 8. 6. 2016 ponovno opravljal pisni del s področja C "Ekonomska znanja" strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter bil ocenjen kot neuspešno, z 2. točko pa, da se mu pristop na ustni del strokovnega izpita, določenega za dne 15. 6. 2016, ne dovoli.

2. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnik 24. 9. 2015 vložil zahtevo za opravljanje strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije. Tožniku je bil z odločbo z dne 22. 10. 2015 dovoljen pristop k opravljanju strokovnega izpita in sicer pristop k upravljanju pisnega dela izpita dne 18. 11. 2015 in ustnega dela 25. 11. 2015. Tožnik je pri pisni nalogi s področja A "Insolventno pravo" dosegel 75 točk, pri pisni nalogi s področja B "Splošna pravna znanja" 87 točk, pri pisni nalogi s področja C "Ekonomska znanja" pa 63 točk. Sklicuje se na 13. člen Pravilnika o programu in načinu upravljanja strokovnega izpita za opravljanje funkcij upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije (v nadaljevanju Pravilnik), po katerem je področje ocenjeno kot uspešno, če kandidat doseže najmanj 75 točk. V skladu z drugim odstavkom 13. člena Pravilnika kandidat, ki je na pisnem delu ocenjen neuspešno z enega področja, lahko v naslednjem roku ponavlja pisni izpit samo s tega področja. Ponovitev se ne šteje za ponovno opravljanje izpita. Na podlagi navedene določbe je bil tožniku z odločbo z dne 23. 5. 2016 dovoljen pristop k ponavljanju pisne naloge s področja C dne 8. 6. 2016, ter k ustnemu delu dne 15. 6. 2016. Tožnik je 8. 6. 2016 pristopil k opravljanju pisnega dela strokovnega izpita s področja C in dosegel 73 točk, kar pomeni neuspešno. V skladu z drugim odstavkom 13. člena Pravilnika se šteje, da ni opravil celotnega izpita, zato je toženka glede na četrti odstavek 13. člena Pravilnika, po katerem lahko kandidat opravlja ustni del izpita, ko uspešno opravi pisni del izpita, tožnika 14. 6. 2016 po elektronski pošti obvestila, da pisnega izpita ni opravil in da ne more pristopiti k ustnemu delu izpita.

3. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in s tožbo in njeno razširitvijo izpodbija obvestilo toženke z dne 14. 6. 2016 in odločbo z dne 14. 7. 2016. Predlaga, naj sodišče obe izpodbijani "odločbi" odpravi, zadevo vrne toženki v ponovno obravnavanje in prizna opravljen pisni del izpita ter dovoli pristop na ustni del izpita, toženki pa naloži plačilo potrebnih stroškov postopka. Med drugim pojasnjuje, zakaj meni, da ocena njegove pisne naloge, ki jo je podala komisija, ni pravilna.

4. Toženka v odgovoru na tožbo poudarja, da je ocenjevanje pisnih nalog stvar akademske presoje in ne pomeni odločanja v upravnem postopku. Predlaga zavrnitev tožbe.

5. Tožba ni dovoljena.

6. Po prvem odstavku 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) se v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon Po drugem odstavku navedene določbe je upravni akt po tem zakonu upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.

7. Po presoji sodišča izpodbijana akta ne pomenita odločanja o pravicah, obveznostih in pravnih koristih tožnika v smislu 2. člena ZUS-1. 8. Kot rečeno, tožnik vlaga tožbo zoper odločbo (pravilno obvestilo, op.s.) toženke z dne 14. 6. 2016, s katerim je tožnika po elektronski pošti obvestila, da je bil na pisnem delu izpita za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije, ki je potekal 8. 6. 2016, neuspešen, zato mu ni dovoljen pristop k ustnemu delu izpita, pri čemer je na področju C dosegel 73 točk, in odločbo toženke z dne 14. 7. 2016, s katero je ugotovila, da je tožnik 8. 6. 2016 ponovno opravljal pisni del s področja C (Ekonomska znanja) strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter bil ocenjen kot neuspešno (1. točka izreka), ter odločila, da se tožniku ne dovoli pristop na ustni del strokovnega izpita, določenega za dne 15. 6. 2016 (2. točka izreka).

9. Postopek in ocenjevanje izpita za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije je urejen v Pravilniku, izdanem po pooblastilu iz prvega odstavka 114. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, ZFPPIPP). Iz navedenega pravilnika izhaja, da se izpit opravlja pred tričlansko izpitno komisijo (prvi odstavek 7. člena), ki jo z odločbo imenuje minister izmed pravnih in ekonomskih strokovnjakov (drugi odstavek), od katerih mora imeti vsak član najmanj visokošolsko izobrazbo druge stopnje pravne ali ekonomske smeri (četrti odstavek). V prvem odstavku 13. člena Pravilnika je določena možnost, da komisija kandidata za posamezno področje izpita oceni kot neuspešno (kar je v primeru, če kandidat na posameznem področju doseže manj kot 75 točk).

10. Med strankami je nesporno, da je bil tožnik pri prvem pisnem preizkusu samo pri pisni nalogi iz ekonomskih znanj 18. 11. 2015 ocenjen neuspešno, zato je v skladu z drugim odstavkom 13. člena Pravilnika v naslednjem izpitnem roku dne 8. 6. 2016 ponavljal pisni del izpita samo z navedenega področja, ki ga prav tako ni opravil uspešno (dosegel je 73 točk). Zato se v skladu z drugim odstavkom 13. člena Pravilnika šteje, da ni opravil celotnega izpita in ni izpolnil pogojev za pristop k k ustnemu delu izpita (četrti odstavek 13. člena Pravilnika). Z oceno pisnega dela izpita in s posledico, da se zaradi neopravljenega pisnega izpita ne more udeležiti ustnega izpita dne 15. 6. 2016, je bil tožnik seznanjen z izpodbijanim obvestilom z dne 14. 6. 2016. Kljub temu pa je tožnik zahteval, da toženka o tem izda odločbo, kar je tudi storila in dne 14. 7. 2016 izdala odločbo, ki je prav tako izpodbijana s predmetno tožbo.

11. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja, ki je nesporno, je mogoče ugotoviti, da je oceno o neuspešnem opravljanju pisnega izpita sprejela komisija, imenovana na podlagi 7. člena Pravilnika, sestavljena iz strokovnjakov pravne in ekonomske znanosti. Navedena komisija oceni pisne naloge na podlagi strokovne presoje, tako da pri navedenem ne gre za uporabo pravne norme v konkretnem primeru. Kadar zgornjo premiso odločanja predstavljajo spoznanja znanosti in stroke na posameznem področju in ne pravni predpisi, ne gre za pravno odločanje, ki bi po svoji vsebini in posledicah pomenilo odločanje v upravnih zadevah. Zato se taka odločitev tudi vsebinsko ne izrazi v obliki upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1, ne glede na to, da je toženka na tožnikovo zahtevo o tem izdala odločbo (za kar ni imela podlage v zakonu). Obvestilo toženke o neuspešno opravljenem pisnem delu izpita z dne 14. 6. 2016 in odločba z dne 14. 7. 2016, s katero je ponovno ugotovljeno, da tožnik pisnega dela izpita ni opravil uspešno, zato po prepričanju sodišča ne pomeni odločanja v upravni zadevi.

12. Enako pa po presoji sodišča velja tudi za ugotovitev v obeh aktih, da se tožniku zaradi neuspešno opravljenega pisnega dela izpita ne dovoli pristop na ustni del strokovnega izpita. Posledica, da kandidat, ki ne opravi pisnega dela izpita, ne more pristopiti k ustnemu delu izpita, izhaja iz Pravilnika (četrti odstavek 13. člena ), in je vsebinsko neločljivo povezana z izkazanim znanjem na pisnem delu preizkusa, katerega ocenjevanje je, kot rečeno, strokovno opravilo, in ne pomeni upravnega odločanja. Zato noben del odločitve ne ustreza pojmu upravnega akta iz 2. člena ZUS-1, ki temelji na oblastveni pravni presoji nosilcev upravne funkcije. Da bi o zakonitosti aktov, kot sta izpodbijana, odločalo sodišče, pa ne določa niti ZFPPIPP, niti kakšen drug zakon. Poleg tega tožnik v času vložitve tožbe (14. 7. 2016) tudi ni več imel pravnega interesa z izpodbojno tožbo izpodbijati odločitve, da se mu 15. 6. 2016 pristop na ustne del strokovnega izpita ne dovoli. Glede na to, da je v času vložitve tožbe datum 15. 6. 2016, ko naj bi tožnik opravljal ustni del izpita, že pretekel, si tožnik z odpravo navedene odločitve ne bi mogel več izboljšati svojega pravnega položaja.

13. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. 14. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže.