Jedro

Razveljavitve darilne pogodbe ni mogoče zahtevati zato, ker se je izjalovil namen pogode.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku ter razveljavilo zaradi prenehanja izvenzakonske skupnosti darilno pogodbo z dne 16.5.1988, s katero je toženec podaril toženki kot izvenzakonski partnerici parc. št. 228/2 njiva, vpisano v vl. št. 271 k.o..., in odločilo, da se vzpostavi glede nje prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Zavrnilo pa je takšen zahtevek glede parcele št. 228/1 - hiša z dvoriščem. V zvezi s to zavrnitvijo zahtevka je ugotovilo, da je bila hiša zgrajena v času trajanja skupnosti pravdnih strank in da gre zato za skupno premoženje; da je toženka s skupno gradnjo postala solastnica parcele, na kateri stoji hiša, in dvorišča ter da toženec ni dokazal, kolikšen del hiše je bil zgrajen z njegovim posebnim premoženjem niti kolikšen je bil prispevek vsakega izmed partnerjev. Sicer pa je bila darilna pogodba veljavno sklenjena ("potrjena na sodišču"), namen darila pa se tudi ni izjalovil, ker ni bila sklenjena s kakšnim posebnim namenom.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zoper zavrnilni del te sodbe zavrnilo in jo v izpodbijanem delu potrdilo. Zavzelo je stališče, da prenehanje izvenzakonske skupnosti in nesklenitev pričakovane zakonske zveze na nastanek darilne pogodbe nista vplivala. Pogoj posebne obličnosti za posle, ki jih sklepajo izvenzakonski partnerji, ni predpisan. Zato ni utemeljen zahtevek za razveljavitev darilne pogodbe. Tudi vrnitveni zahtevek ni utemeljen. Hiša ni posebno tožnikovo premoženje, saj je toženka k njeni izgradnji prispevala, če ne z denarjem pa z delom in skrbjo za njuna skupna otroka. Tožnik ni dokazal večjega deleža na skupnem premoženju.

Zoper prvostopenjsko in tudi zoper drugostopenjsko sodbo je tožnik vložil revizijo iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava, absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka drugostopenjskega sodišča. Predlaga spremembo prvostopenjske in drugostopenjske sodbe ali pa njuno razveljavitev in vrnitev zadeve bodisi prvostopenjskemu bodisi drugostopenjskemu sodišču. Najprej obsežno graja prvostopenjsko sodbo. Drugostopenjski sodbi očita zmotno pravno stališče, da prenehanje izvenzakonske skupnosti in nesklenitev zakonske zveze ne vplivata na nastanek obveznosti po darilni pogodbi. Izjalovil se je namen daritve in pravna podlaga je odpadla. Tožnik je dokazal, da je šlo pri darovani nepremičnini za njegovo posebno premoženje. Toženka ni vlagala v novo hišo in ob njeni gradnji se je odselila. Izvedenec gradbene stroke ni bil potreben spričo drugih dokazov. Prekinitev izvenzakonske skupnosti je bilo več.

Sodišče je vročilo revizijo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), ne pa zoper prvostopenjsko sodbo. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo le v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen ZPP). V čem vidi revizija procesne kršitve, ne pove. Tako revizijskemu sodišču ni dala možnosti, da bi obravnavalo kršitve določb pravdnega postopka, saj jih ni vsebinsko opredelila. Nadalje, zaradi narave revizije kot izrednega pravnega sredstva, le-te ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Zato na revizijske trditve, ki skušajo spodbiti na nižjih stopnjah ugotovljeno dejansko stanje, ne bo odgovorov.

Razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Razveljavitev darilne pogodbe, kar je središčni cilj tožnikovega pravdanja in poglavitni razlog, ki ga uveljavlja še v reviziji, je mogoče zahtevati ob pogojih iz poglavja Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) Izpodbojne pogodbe (111. do 117. člen). Tožnik v utemeljitvi svojih tožbenih navedb ni zatrjeval nobene okoliščine, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati, da je podan kakšen zakonski razlog za razveljavitev. Pravilno je stališče izpodbijane (se pravi drugostopenjske) sodbe, da izjalovitev namena, s katerim je sklenil tožnik obravnavano pogodbo, ne vpliva ne na nastanek ne na prenehanje obveznosti iz te pogodbe. Prenehanje izvenzakonske skupnosti oziroma nesklenitev zakonske zveze ne pomenita kakšne napake volje ob sklenitvi pogodbe. Kolikor pa meri revizija s trditvijo o odpadli podlagi na določbo četrtega odstavka 210. člena ZOR, je treba povedati, da je sankcija v takšnem primeru le vrnitev danega, ne pa razveljavitev pogodbe, ki je vsebovala zdaj odpadlo podlago. Skratka, tožnik je glede na zatrjevano dejansko stanje neutemeljeno postavil razveljavitveni zahtevek.

Pač pa je v takšnih primerih, kot je obravnavani, uporabljiv institut vračanja daril po 84. členu v zvezi s prvim odstavkom 12. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Tudi ta vidik je bil tožniku obširno in temeljito razložen v izpodbijani odločbi. V nasprotju z ugotovitvami nižjih sodišč je revizijska trditev, da je tožnik dokazal, da je šlo pri daritvi za njegovo posebno premoženje. Po eni strani tožnik niti ni ponudil trditvene in dokazne podlage za to, da je bila hiša kupljena in zgrajena izključno s kupnino za prodano stanovanje v Radovljici (celo sam je med dokazom z zaslišanjem strank izpovedal, da "je bilo v gradnjo vloženih več mojih sredstev kot njenih"), po drugi strani pa ne za to, da bi bilo mogoče delno ugoditi zahtevku na podlagi podatkov o vrednosti zemljišča (na katerem stoji hiša), ki je bilo tožnikovo posebno premoženje, in vrednosti hiše kot skupnega premoženja. Na tej podlagi bi bilo namreč mogoče dognati večji tožnikov solastninski delež ob ugotovitvi (dejanski in, kot rečeno, v reviziji neizpodbojni), da je šlo za njun enak prispevek k podiranju stare hiše in izgradnji nove. Vse revizijske trditve v zvezi s tem o večkratni prekinitvi izvenzakonske skupnosti, toženkini odsotnosti, njenem nevlaganju, nepotrebnosti izvedenskega dela ipd., so dejanske narave, v katera se revizijsko sodišče ni smelo spuščati.

Po povedanem je bilo pravilno uporabljeno materialno pravo, ko je bil zavrnjen zahtevek za vrnitev toženkinega polovičnega deleža na hiši in pripadajočem zemljišču - ker ni bilo dokazano, da bi šlo za podarjeno tožnikovo posebno premoženje.

Neutemeljeno revizijo je bilo zato treba skupaj z zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov zavrniti (378. člen ter prvi odstavek 165. in prvi odstavek 154. člena ZPP).