Jedro

Glede na položaj profesorja v razredu, pomeni nakazovanje oblin dijakinje med izpraševanjem nedovoljen poseg v dijakinjino osebno sfero in v tem smislu zlorabo položaja in pooblastil pedagoga - profesorja.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijana sodba v 1. tč.

izreka spremeni tako, da se glasi: "Zahtevek tožnika za razveljavitev sklepa disciplinske komisije tožene stranke z dne 14.1.1997 in razveljavitev sklepa sveta šole z dne 14.2.1997, s katerima je bil tožniku izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja ter zahtevek za priznanje neprekinjenih pravic iz delovnega razmerja in vrnitev tožnika nazaj na delo, se kot neutemeljen zavrne." Pritožba tožnika se kot neutemeljena zavrne in se v 2. tč. izreka potrdi izpodbijana sodba.

Tožnik sam trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče glede izrečenega disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja potrdilo sporna disciplinska sklepa tožene stranke z dne 14.1.1997 in 14.2.1997 ter s tem smiselno zavrnilo tožnikov zahtevek na ugotovitev, da mu delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo oz. za priznanje neprekinjenih pravic iz delovnega razmerja. Pri tem pa je vendarle poseglo v sporna disciplinska sklepa glede tožniku očitanih kršitev tako, da je tožnika oprostilo očitka, da naj bi pri spraševanju in opozorilih dijakinje dne 26.9.1996 namigoval na samozadovoljevanje in ob tej priliki zlorabil položaj ter prekoračil pooblastila. Tudi glede na preostalo kršitev, to je neumesne pripombe o dijakininih telesnih značilnostih, podkrepljene z nakazovanjem njenega oprsja, s čimer je tožnik kršil pravice do osebnega dostojanstva in dolžnost spoštovanja učenkine osebne integritete, pa naj bi bili izpolnjeni zakoniti pogoji za izrek najstrožjega disciplinskega ukrepa.

Zoper gornjo sodbo se pritožuje tako tožnik kot tožena stranka.

Tožnik se pritožuje zoper zavrnili del iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga spremembo gornje sodbe v smeri ugoditve njegovemu zahtevku, podredno pa predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem zanika obstoj kakršne koli disciplinske kršitve. Mogoče je šlo le za njegov bolj neposredni odnos z učenci v razredu s ciljem, da bi z razredom ustvaril pristnejši kontakt. Tožena stranka pa se pritožuje zoper delno spremembo tožniku očitanih disciplinskih kršitev, češ da je šlo v tem primeru prav gotovo za zlorabo in prekoračitev pooblastil pedagoga, utemeljen pa je tudi očitek namigovanja na samozadovoljevanje.

Pritožba tožene stranke je utemeljena, pritožba tožnika pa ne.

Prvostopno sodišče je v tem primeru na podlagi izvedenih dokazov dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo. Izvedeni dokazi so prepričljiva podlaga za zaključek, da je tožnik ob dolgotrajnem spraševanju dijakinje dne 26.9.1996 in opozarjanju z gestami nakazoval na njeno oprsje in kasneje izjavil, naj da prst iz ust, ker ve, kje ga je imela in da bi včasih tudi njemu to "pasalo".

Tožnik je bil kot pedagog in srednješolski profesor dolžan kontaktirati z dijaki tako, da dijaki tudi subjektivno ne bi mogli njegovega odnosa jemati za žaljivega. V tem smislu je bil tožnik z izbiro pristopov do dijakov omejen, saj mora pedagog spoštovati dijakovo osebno dostojanstvo. Iz tega izhodišča so disciplinski organi tožene stranke, deloma pa tudi prvostopno sodišče, pravilno presojali tožniku očitana ravnanja. Profesor ima pri pedagoškem delu v razredu pristojnosti, ki lahko dejansko bistveno posegajo v osebno sfero dijakov. Ima pravico zahtevati red in disciplino, ki je potrebna za pedagoško delo, ima pravico zahtevati ustrezno obnašanje dijakov, jim postavljati vprašanja, zahtevati odgovore, vendar vse na tak način, da ni prizadeto njihovo osebno dostojanstvo. Seveda lahko takšna svoja pooblastila in pristojnosti prekorači. Nakazovanje oblin dijakinje med izpraševanjem v razredu gotovo pomeni nedovoljen poseg v dijakinino osebno sfero in v tem smislu tudi zlorabo pooblastil pedagoga. Prav tako je bilo opozorilo na neprimernost prsta v ustih z utemeljitvijo, da ve kje ga je že imela, v kontekstu predhodne gestikulacije in že začetnih pripomb ob vstopu v razred na razvoj oprsji dijakinj, v razredu lahko razumljeno kot namigovanje na samozadovoljevanje. Tudi takšno namigovanje pomeni zlorabo pooblastil pedagoga.

Glede na povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da ob dejanskih ugotovitvah prvostopno sodišče ni imelo podlage za spremembo v disciplinskem postopku ugotovljenih očitkov in spremembo pravne kvalifikacije tožnikovih ravnanj, kot so jo pravilno ugotovili disciplinski organi tožene stranke.

Tožnik se tudi v smislu olajševalnih okoliščin ne more sklicevati na poskus drugačnega pedagoškega pristopa. Sodišče sicer dopušča možnost iskanja različnih pedagoških pristopov, vendar mora biti pri tem pedagog občutljiv na reakcije učencev in mora biti v stanju svoj pristop koordinirati s kolegi in vodstvom šole. Na podlagi prepričljive izpovedbe ravnateljice tožene stranke pa je mogoče ugotoviti le, da tožnik na pripombe na njegovo delo v bistvu ni bil pripravljen reagirati in se o teh pripombah z vodstvom šole tudi ne pogovarjati. Prav tako se v tem primeru tožnik ne more uspešno sklicevati na svoje zdravstvene težave. Kolikor bi le-te lahko vplivale tudi na njegovo delo, bi moral tembolj paziti, da ne bi imel do dijakov po nepotrebnem žaljivega odnosa.

Glede na povedano je pritožbeno sodišče v skladu z določbami člena 373. tč. 4 v času sojenja na prvi stopnji veljavnega ZPP na pritožbo tožene stranke izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožnikov zahtevek v celoti kot neutemeljen zavrnilo. Hkrati pa je kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo pritožbo ter glede izrečenega disciplinskega ukrepa in stroškov postopka vsebinsko potrdilo prvostopno sodbo.